"Marsikdo bo rekel, da na znanju in kulturi temelji naša prihodnost, in da na tem področju že ne bomo varčevali," piše Turk in dodaja: "Ampak nekdo drug bo rekel, da zdravje ljudi nima cene, in da pa pri zdravju pa že ne bomo varčevali, spet tretji, da pri varnosti državljanov in državljank pa res ne smemo delati kompromisov. In da pri policiji, gasilcih ipd. pa že ne bomo varčevali. Tudi audiji in mercedesi imajo svoje meje. Obseg varčevanja ustreza približno 25.000 mercedesom, kakršnega je kupil predsednik državnega sveta. In prihodnje leto bi radi prihranili za teh 25.000 mercedesov in še za 25.000 novih."
Žiga Turk navaja, da bi morali za enak učinek DDV povišati za 5 ali 6 odstotnih točk, "kar bi se zavrtelo v inflacijsko spiralo". "Enako bi prizadelo tiste v realnem sektorju (kjer so že bila odpuščanja in nižanja plač) in tiste v javnem, ki se ga kriza še ni dotaknila. Slovenija bi zaradi višjih cen in plač postala še manj konkurenčna na mednarodnem trgu, ker smo v desetih letih za Nemčijo že zelo zaostali. Glede na Nemčijo smo postajali dražji, ne cenejši," opozarja minister in poudarja, da njegovi ekipi na ministrstvu "ni v poseben užitek, da se noč in dan ukvarjajo z varčevalnimi ukrepi" in da se trudijo, da bi "bili ukrepi taki, da bi bili kar najmanj prizadeti otroci oz. njihovo izobraževanje in vzgoja, njihovi starši in zaposleni v javnem sektorju".
Minister Turk ob tem navaja dva osnovna cilja – da se ne sme znižati kakovost izobraževanja in da se ne sme poslabšati materialni položaj socialno šibkih družin.
Branimir Štrukelj skeptičen glede varčevalnih predlogov
Rezerve v šolstvu minister Turk vidi predvsem v prilagajanju normativ na področju razmerja med številom učencev na učitelja. Opozarja, da je v zadnjem desetletju po raziskavi PISA kljub dodajanju novih pedagoških in nepedagoških mest znanje nazadovalo. Ena od predlaganih rešitev tako vključuje reorganizacijo 1450 ljudi, ki sodelujejo pri šolskih programih. Od tega bi jih 700 upokojili ali preusmerili v gospodarstvo, 150 bi jih delalo v sklopu zmanjšanega delavnega časa, rešitev za 300 zaposlenih bi našli v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS). Pri tem minister piše, da že imajo 130 odobrenih ESS programov. Poleg naštetih rešitev pa bi se morali s partnerji dogovoriti še glede rešitev za 200 zaposlenih.
Glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj nam je glede predlaganih rešitev povedal, da niso preveč verjetne. Glede predloga o reševanju vprašanja 700 zaposlenih z upokojitvami pravi, da so to želje vlade, ki pa nimajo nobene zakonske podlage. Prav tako je skeptičen glede predlaganih rešitev v sklopu ESS. Rešitev 150 zaposlenih, ki bi jim skrajšali delavni čas pa je pokritiziral, ker meni da s tem nameravajo "150 žensk poslati nazaj za štedilnik, da bodo dalj časa pri družinah.“
