Domačo nalogo je očitno opravil, Virant je ostal načelen in uresničil svojo grožnjo. Ker njihov poslanec Ivan Vogrin ni rešil dolžniške krize svojega podjetja Interles, je Virant svet stranke DLGV seznanil s svojo zahtevo po poslančevem odstopu.

»Virantov odziv je pričakovan, od poslanca je zahteval, da situacijo razreši, ker je ni, je sledil poziv k odstopu. Kakršno koli drugo ravnanje bi bilo metanje peska v oči,« je Virantovo ravnanje včeraj pohvalila Habičeva.

Svet stranke je Virantov predlog podprl soglasno. »Nekdo s takšnimi dolgovi ne more in ne sme biti poslanec, zato pričakujem, da bo odstopil. Če tega ne bo storil do konca tedna, ga naslednji teden čaka izključitev iz poslanske skupine,« je povedal Virant. Nekoliko v nasprotju z izrečenim pa mu je dal naslednje priporočilo: »Če se odloči za odstop s poslanskega mesta, bi bilo edino racionalno, da to stori čez približno dva meseca.« Takrat bo namreč od imenovanj novih poslancev minilo pol leta in če se bo Vogrin držal Virantovega nasveta, izvedba nadomestnih volitev ne bo potrebna, DLGV pa bo ohranila poslanski stolček.

Vogrin je bil včeraj s komentarji vnovič precej skop. »Zavračam vse časovne ultimate, do konca tedna zagotovo ne bom sprejel odločitve. Kolegi (člani sveta stranke, op.p.) so želeli, da zadevo elegantno rešim tako, da dam podjetje v stečaj, kar je najslabša možna rešitev. Najbolj oškodovani bi bili majhni upniki.«

Vogrinu zdaj ostane naslednje: odstop, pot samostojnega poslanca ali prestop v drugo stranko. V javnosti vse od izbruha afere krožijo informacije, da bo Vogrin prestopil v Pozitivno Slovenijo, a po zagotovilih naših virov v omenjeni stranki to nikakor ne drži.

Po Vogrinovih besedah s strankarskimi kolegi ostajajo v dobrih odnosih, prav tako razumejo njegov nastali položaj, a že obstajajo neki vzroki iz ozadja, ki so vplivali na njihove odločitve, je povedal in sklenil, da stranki nikoli doslej ni obrnil hrbta, ali se je zgodilo obratno, pa ni želel komentirati.
»Morda je čas, da se odgovornost poslancev zapiše v zakon,« v izogib tovrstnim primerom svetuje Habičeva, ki je naklonjena tudi ideji, da bi člani s svojo stranko sklenili neke vrste izjavo oziroma pogodbo, po kateri bi kršitelja v njej zapisanih načel poleg izključitve iz stranke doletele tudi pravne sankcije, na primer avtomatično prenehanje opravljanja funkcije poslanca.

Ali je to izvedljivo, smo povprašali dr. Rajka Pirnata, profesorja z ljubljanske pravne fakultete. »Takšna izjava bi lahko vsebovala le zavezo k prostovoljnemu odstopu, nikakor pa ne bi imela nobene pravne veljave. Izjava mora biti podpisana ob času odstopa, nikakor ne prej,« je pojasnil. Po Pirnatovih besedah je izključitev iz stranke pravno gledano sicer povsem mogoča in legalna možnost, a za neko demokratično naravnano stranko predvsem neprimerna.