Velikonočno upanje, ki ostaja tudi po tem, ko se zdi, da je vsega konec, je jedro krščanske vere, v velikonočnem voščilu poudarja Erniša.
Iz velikonočne vere po njegovih besedah klije resnica, ki pravi, naj se ne upognemo, temveč hodimo naprej do svojega cilja. To, kot pravi, terja od nas odgovore, kako preoblikovati ta svet v lepši in prijaznejši kotiček za vse ljudi. Erniša tako poziva, naj vsakdo začne pri sebi, in dodaja, da so besede premalo, čeprav zvenijo še tako lepo.
Erniša je spomnil tudi na besede preroka Izaija, ki pravi: "Daj lačnemu svoj kruh in ne potuhni se pred svojim rojakom". To je po škofovih besedah velikonočni izziv tudi naši generaciji.
