Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da na zunanjem ministrstvu ocenjujejo, da je treba nadaljevati s pristnostjo Slovenije v Afganistanu, saj nas k temu zavezujejo različne resolucije Varnostnega sveta in Generalne skupščine ZN. Po letu 2014, ko bo končan umik bojnih enot, bo Slovenija Afganistanu pomagala s programi razvojne pomoči, je dejal Erjavec. Izpostavil je, da bo pri tem veliko vlogo odigrala Evropska unija kot glavna donatorka razvojne pomoči.
Kot je nadaljeval, je v interesu Slovenije, da ohrani verodostojnost v okviru mednarodnih organizacij, da Afganistan postane stabilna država, da se vzpostavijo vse potrebne institucije in Afganistan sam skrbi za svojo varnost in stabilnost. Slovenija je kot članica različnih mednarodnih organizacij dolžna sprejemati obveznosti in odgovornosti, je poudaril.
Obrambni minister Aleš Hojs je dodal, da tudi na ministrstvu za obrambo na podlagi omenjene analize predlagajo, da Slovenija ostane v Afganistanu, pri čemer se slovenski kontingent ob naslednji rotaciji zmanjša na do 80 vojakov.
Hojs je ponovil, da bi v primeru predčasnega umika ugled Slovenije v mednarodnih institucijah upadel. Pred odločitvijo vlade se je posvetoval z zavezniki in generalnim sekretarjem zveze Nato Andersom Foghom Rasmussenom, ki mu je, kot je dejal Hojs, jasno povedal, da zavezniki pričakujejo, da bo Slovenija ostala v Afganistanu.
Melita Župevc (PS) je vladi očitala, da je državni zbor postavljen pred izvršeno dejstvo, saj mu je poslala sklepe, ki so bili že sprejeti. Spomnila je, da sta se odbora za obrambo in zunanjo politiko junija lani seznanila z varnostno-političnimi razmerami v Afganistanu in izrazila pričakovanje, da bo vlada oktobra 2011 pripravila in obema odboroma predstavila analizo razmer v Afganistanu in časovnico čimprejšnjega, a postopnega umika Slovenske vojske iz te države. Poleg tega je vlada junija lani sprejela sklep, da bo odločitev o nadaljnjem sodelovanju Slovenije sprejeta na podlagi omenjene analize in posvetovanja z DZ in zaveznicami. Župevčevo je zanimalo, zakaj je vlada zaobšla ta dva sklepa.
Erjavec: Vlada ni kršila nobenega predpisa
Erjavec je odgovoril, da vlada ni kršila nobenega predpisa, ker se pred sprejetjem sklepa o nadaljnjem sodelovanju v Afganistanu ni posvetovala z državnim zborom. Kot je poudaril, bi izpadli zelo neresno in nekredibilno, če bi danes sprejeli sklep, da jutri Slovenija ne bo več sodelovala v prizadevanjih mednarodne skupnosti za stabilizacijo Afganistana.
Roman Jakič (PS) je dejal, da poslanska skupina Pozitivne Slovenije zagovarja stališče, da bi se morala Slovenija oktobra ob zaključku sedanje rotacije umakniti iz Afganistana, za kar je po njegovem mnenju več razlogov, kot enega pa je navedel varčevanje. 7,5 milijona evrov, kolikor letno stane slovenska misija v Afganistanu, bi po njegovih besedah lahko porabili na primer za porodniška nadomestila ali upokojence.
Jožef Jerovšek (SDS) je ocenil, da sedanja vlada nadaljuje trezno politiko prejšnje vlade glede udeležbe v mirovnih prizadevanjih v Afganistanu. Po njegovih besedah bi "pobeg iz Afganistana pomenil katastrofo za svetovno skupnost", vlada pa je z odločitvijo o nadaljnjem sodelovanju v tej državi zavarovala interese Slovenije v mednarodni skupnosti.
Borut Pahor (SD) pa je predlagal v razmislek sklep, da se Slovenija zavzema, da bi mednarodna skupnost dosegla skupen dogovor o umiku bojnih enot iz Afganistana še pred koncem leta 2014, kot je načrtovano danes. Kot je pojasnil, s tem predlogom sporočamo, da ocenjujemo, da vojaška prisotnost v Afganistanu ne rodi tistih rezultatov, ki smo si jih želeli. Sam sicer meni, da bi bila hitra odločitev o umiku iz Afganistana škodljiva za varnost slovenskih vojakov in dolgoročno ne bi koristila slovenskim nacionalnim interesom.
