Samo zaradi povečanega obsega neposrednega dela z otroki v vrtcih bo po izračunih strokovnjaka (z veliko izkušnjami pri tovrstnih izračunih; njegovo ime poznamo v uredništvu) brez dela ostalo 440 vzgojiteljic, zaradi skrajšanega časa, v katerem z otroki skupaj delata vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, pa bo odvečnih 79 vzgojiteljic in 76 pomočnic. Zaradi ukinitve bonitete iz leta 2007 (za drugega otroka je zdaj vrtec brezplačen) bo odveč vsaj 100 vzgojiteljic in 110 pomočnic. Med temi 800 viški bo 98 odstotkov žensk.
V osnovnih šolah bodo zaradi povečane učne obveznosti za eno uro nepotrebni 704 učitelji in učiteljice. Zaradi ukrepov, ki zadevajo interesne dejavnosti, jutranje varstvo, pomoč otrokom, bo na situ ostalo 50 učiteljev. Povečanje normativa za svetovalne in druge delavce bo v viške spremenilo okoli 200 delavk in delavcev. Tehnoloških viškov bo tako v osnovnih šolah blizu 1000, kar 85 odstotkov pa bodo predstavljale ženske. (Glasbene šole in šole s prilagojenim programom niso upoštevane.) Srednje šole bo prizadelo manj ukrepov, kljub temu bodo (zelo verjetno) prizadeli na stotine zaposlenih. Zaradi povečanega obsega učne obveznosti bo odvečnih 345 učiteljev, zaradi 10-odstotnega povečanja normativne obveznosti za druge delavce bo med njimi okoli 50 odvečnih. Tehnoloških viškov v srednjih šolah bo najmanj 380, od tega bo 66 odstotkov žensk. Ker znaša strošek za enega učitelja okoli 32.000 evrov, to pomeni, da bo tako mogoče privarčevati med 90 in 100 milijoni evrov. Po mnenju drugega strokovnjaka, ki je pregledal izračun prvega, je bil ta dokaj optimističen, po njegovem bo v resnici še huje. Kot rečeno, minister Turk meni drugače, saj stavi na upokojevanje (to bi seveda pomenilo, da bo zaposlitev zaman iskalo na stotine diplomiranih vzgojiteljic in učiteljev) in evropske projekte, za katere se pri ESS še potegujejo.
