Kot je po pogovorih z madžarskim kolegom Janosem Martonyijem in predsednikom madžarskega parlamenta Laszlom Köverjem po telefonu še poudaril Erjavec, so politični odnosi med Slovenijo in Madžarsko na najvišji možni ravni.

Državi imata podobne poglede na Zahodni Balkan, arabsko pomlad in Iran. Strinjata pa se tudi, da je treba okrepiti delovanje Srednjeevropske pobude, znotraj katere bi države Srednje Evrope oblikovale skupne interese, ko gre za pomembna vprašanja v Bruslju. Pri tem gre predvsem za evropska sredstva, ki so za določene državne naložbe praktično edina prava sredstva.

Kar zadeva gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko, pa po besedah Erjavca obstaja še veliko "rezerv za ojačitev", predvsem na področju energetike in gradnje prometne infrastrukture. Strateškega pomena je Luka Koper, je dodal Erjavec in izpostavil tudi povezavo z moderno železnico proti Budimpešti ter peti vseevropski koridor.

V pogovorih pa so tudi ugotovili, da so premalo izkoriščene možnosti za skupne naložbe tako v Sloveniji kot na Madžarskem. Madžarska je sicer šesti gospodarski partner Slovenije, pri čemer blagovna menjava znaša milijardo in pol evrov, je še izpostavil zunanji minister.

Erjavcu so v Budimpešti posredovali tudi dobro novico, ki zadeva slovensko narodno skupnost v Porabju. Madžarska bo namreč zagotovila sredstva za gradnjo ceste Gornji Senik-Verica, ki je izjemnega pomena za povezovanje porabskih Slovencev.

Ta cesta bi namreč povezala nekatere vasi, kjer živi glavnina slovenskih prebivalcev, predvsem pa skrajšala pot. Temeljni kamen za cesto sta tedanja premiera, Janez Janša in Ferenc Gyurcsany, položila že oktobra 2007 ob prvi skupni seji slovenske in madžarske vlade v Lendavi in Monoštru.

Po besedah Erjavca si obe strani želita, da bi do izgradnje ceste prišlo čim prej, pri čemer je treba najprej odkupiti zasebna zemljišča, kar pa naj ne bi predstavljalo težav.

Vodja slovenske diplomacije je v Budimpešti govoril tudi o vprašanju nove zakonodaje, ki ureja položaj manjšin v parlamentu. Po mnenju Erjavca so predlagane rešitve, ki so v fazi sprejemanja, primerne in pomenijo velik korak naprej za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti.

Predlagana zakonodaja, ki je še v parlamentarni razpravi, tistim manjšinam na Madžarskem, ki lahko zberejo okoli 10.000 glasov, prinaša poslanca, manjše, med katerimi je z okoli 5000 pripadniki tudi slovenska, pa bi dobile svojega zagovornika, ki bi ga prav tako izvolile iz svojih vrst. A zagovornik v parlamentu ne bi imel pravice glasovati.

Kot pa je poudaril Erjavec, bi imel ta zagovornik kljub vsemu močna pooblastila. Tako bi lahko glede na predlog sodeloval v vseh parlamentarnih odborih, v primeru kakšnih rešitev, ki bi bile škodljive za manjšino, pa bi lahko predlagal predsedniku države, da da nanje veto.

V nasprotju z Erjavcem predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök s predlagano rešitvijo, to je zagovornikom v parlamentu, ni zadovoljen.

Kot je povedal v telefonskem pogovoru, še ni povsem jasno, kakšne pristojnosti natančno bo imel zagovornik. Poleg tega so madžarske oblasti po besedah Hirnöka slovenski narodni skupnosti še v začetku lanskega leta tako rekoč obljubile, da bo dobila svojega poslanca. Hirnök je še poudaril, da v nasprotju s porabskimi Slovenci madžarska manjšina v Sloveniji ima svojega poslanca v državnem zboru.

Erjavec je sicer danes še napovedal, da poleti oz. jeseni pričakujejo obisk njegovega madžarskega kolega v Sloveniji, podana pa je bila tudi pobuda, da se še letos sestaneta predsednik slovenske in madžarske vlade, Janez Janša in Viktor Orban.