Sindikati žugajo s stavko

Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja se je danes preimenovalo v stavkovni odbor. Ob tem tudi druge sindikate pozivajo, da se čim prej opredelijo za splošno stavko javnega sektorja. Želijo si namreč, da bi to opozorilo oblikovali skupaj z drugimi sindikati, zato tudi še niso postavili datuma stavke in opredelili drugih značilnosti stavke. Napovedujejo pa, da bo stavka, če do nje pride, ostrejša od tistih iz sredine 90. let. Kot pravi predsednik konfederacije Branimir Štrukelj, je nesprejemljivo, da vlada tako grobo posega v socialno državo, po njegovih besedah to pomeni začetek njenega razgrajevanja.

Dodaja, da se predlog dogovora, ki so ga dobili pred torkovim začetkom pogajanj med sindikati javnega sektorja in vlado, razlikuje od ukrepov, ki jih je vlada predstavila na seji ESS. Dodatno so namreč med drugim posegli še v področje jubilejnih nagrad in prepovedali sklepanje pogodb za dodatna izobraževanja, pojasnjuje Štrukelj. Ob tem je dodal, da če bo vlada zadržala izvajanje ukrepov, do stavke ne bi prišlo, je pojasnil Štrukelj.

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Sicer se je sestala tudi pogajalska skupina drugega dela sindikatov javnega sektorja, a njen vodja Drago Ščernjavič ni želel razkriti, za kakšna izhodišča so se dogovorili za pogajanja z vlado.  Sindikati javnega sektorja se bodo sicer v četrtek ponovno sestali s pogajalsko skupino vlade. Kot je danes za medije ocenil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, so se pogajanja glede varčevalnih ukrepov "začela kar dobro".  Na vprašanje, kako ocenjuje ravnanje nekaterih sindikatov, ki že pred začetkom pogajanj napovedujejo demonstracije, stavke, referendume, pa Pličanič odgovarja, da bi bilo bolj primerno, če bi se sindikati takih izjav vzdržali. Pogajanja se bodo pač začela in "bomo potem videli, kaj se bomo dogovorili", je sklenil.

Janković: Ukinitev socialne države

Poslanec in predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Janković je na novinarski konferenci v DZ poudaril, da predlagani vladni varčevalni predlogi ukinjajo socialno državo, in da bodo najbolj prizadeli socialno najšibkejše. Menil je, se na ta način straši državljane, in da v državi vlada strahovlada. Boljšo rešitev po njegovem mnenju predstavlja dvig DDV. Jankovič je ocenil, da je denimo predlagano znižanje plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov "samo strašenje". Prav tako se je vprašal, kako upokojencem, "ki živijo z manj kot 300, 400 evri", pojasniti, da se jim bo znižalo letni dodatek.

Predlagane varčevalne ukrepe je označil za enostranske, preveč usmerjene na odhodke. Kot je zatrdil, v PS niso proti varčevanju, vendar pa bi bilo treba izdelati gospodarsko simulacijo za prihodnja štiri leta, kot je to naredila Nemčija. Po Jankovićevih besedah mora biti cilj fiskalnega pravila in interventnega zakona oz. predlaganih varčevalnih ukrepov dvig bonitete Slovenije in znižanje obrestnih mer, ki zdaj državo na letni ravni stanejo 650 milijonov evrov. Če bi obresti znižali za tretjino, bi privarčevali že 200 milijonov evrov, je poudaril. Kritičen je bil tudi, ker naj bi država razmišljala o ukinitvi nekaterih velikih investicij. Zatrdil je, država brez projektov, kot so drugi železniški tir Divača - Koper, tretji pomol Luke Koper in hidroelektrarne na srednji Savi nima perspektive.

Foto: Nebojša Tejič/STA

"Teh investicij je za 11 milijard evrov in to nam omogoča, da en del brezposelnih, ki jih je zdaj 116.000, zaposlimo," je poudaril. V tej luči bi bilo treba pomembnim slovenskim podjetjem, ki imajo reference, znanje, trg, pomagati, verjame Janković. PS je zato v primeru Primorja in Radeče papirja predlagala, da banke pretvorijo terjatve v kapital in družbama omogočijo nadaljnje poslovanje. Kot je spomnil, bi imel stečaj Primorja v dveh letih za 150 milijonov evrov neposredne škode za državo, iz tega vidika pa se mu zdi zdaj predlagano rezanje vseh pravic po vrsti povsem neupravičeno.

V stranki SD bodo počakali na petek

V SD bodo z oceno napovedanih vladnih varčevalnih ukrepov počakali na potek socialnega dialoga, za katerega pričakujejo, da se bo na petkovi seji ESS konkretiziral. Ob tem opozicijska SD pričakuje predvsem vzdržen poseg v javne finance in pravično razdelitev bremen varčevanja, je v izjavi za javnost poudaril vodja poslancev te stranke Janko Veber. Poudaril je, da SD v tem trenutku ne želi globoke politične krize, temveč da bo ta vlada prevzela odgovornost in izpeljala potrebne ter nujne reforme.

Dosedanji socialni dialog pod to vladno koalicijo pa SD ocenjuje kot seznanjanje, konkretnih pogovorov pa pravzaprav še ni bilo. Veber ocenjuje, da so izjave vlade glede dejanskega finančnega stanja pričakovane. Spomnil je, da je bivša vlada tudi opozarjala, da bodo v primeru nesprejetja reform razmere v naslednjih letih bistveno težje. Sedaj pa gre po Vebrovih besedah za opisovanje razmer, ki so nastale predvsem zato, ker predlaganih reform niso podprli. Izjave nekaterih sindikatov, ki še pred začetkom pogajanj opozarjajo na demonstracije, pa ocenjuje kot željo, da bi pravočasno vplivali na dialog z vlado.

Foto: Nebojša Tejič/STA

Šircelj vesel konstruktivnega odziva

Poslanec SDS Andrej Šircelj zavrača očitke Pozitivne Slovenije, da želi vlada varčevalne ukrepe uveljaviti s pritiski in "strahovlado". Poudarja, da bo za sprejem varčevalnih ukrepov potreben kompromis, čeprav brez ukrepov na strani potrošnje ne bo šlo. Šircelj je vesel konstruktivnega odziva SD, ki bo vladne ukrepe preučila, odločno pa zavrača očitke Pozitivne Slovenije, da želi vlada varčevalne ukrepe uveljaviti s pritiski in strahovlado. "Ravno nasprotno," pravi Šircelj. Po njegovih besedah je skrajni čas, da se varčevalni ukrepi sprejmejo skupaj s socialnimi partnerji. Poudarja, da je vlada svoje predloge dala v razmislek socialnim partnerjem, kar izraža njeno voljo, da skupaj pridejo do učinkovitih rešitev, ki bodo sprejemljive za vse.

Foto: Matej Povše

Kompromisi bodo tako po njegovem mnenju potrebni, čeprav brez ukrepov na strani potrošnje ne bo šlo. Poudarja še, da ne gre za varčevalne ukrepe, pač pa le za zmanjšanje potrošnje. Porabo je namreč treba omejiti na tisto, kar dejansko porabimo. Šircelj poudarja tudi, da gre le za prvi niz ukrepov za stabilizacijo javnih financ, sledili pa bodo tudi ukrepi za večjo konkurenčnost gospodarstva, sanacijo bančnega sistema ter zaostrovanje odgovornosti za lastnino. Poslanec SDS se je odzval tudi na predlog Pozitivne Slovenije za dvig zgornje meje DDV. Prepričan je, da situacija še ni takšna, da bi bilo treba poseči po teh ukrepih. Meni, da bi dvig DDV predstavljal udarec najšibkejšim ter bi zmanjšal konkurenčnost našim izdelkom in odliv kupne moči v sosednje države.

Virantovi upajo na zavedanje

V Listi Virant se zavedajo finančnega položaja Slovenije in upajo, da se tega vsak dan bolj zavedajo tudi državljani, socialni partnerji in opozicija, je danes v DZ dejala poslanka Liste Virant Kristina Valenčič. V stranki verjamejo, da je paket varčevalnih ukrepov pravičen in nujen, zato računajo na razumnost vseh deležnikov v pogajanjih. "Državna blagajna žal ni vreča brez dna in nedopustno je, da se država zadolžuje za plače javnih uslužbencev in socialne transfere. Zato državljani in tudi politika pričakujejo, da vlada potegne prave ukrepe," je v izjavi za javnost glede varčevalnih ukrepov povedala poslanka Liste Virant. Paket ukrepov je vlada že pripravila, na mizi ga imajo socialni partnerji. V Listi Virant ga podpirajo in po besedah poslanke verjamejo, da je pravičen, ob čemer so prepričani, da ne bodo finančno ogrozili oz. poslabšali položaja najšibkejših v državi.

Foto: Bojan Velikonja

Zavedajo se namreč, pravi Valenčičeva, v kakšnem stanju je Slovenija v tem trenutku. Sicer se po njenih besedah zavedajo tudi tega, da ti varčevalni ukrepi Slovenije ne bodo popeljali na pot gospodarskega razvoja, temveč bodo potrebni še drugi ukrepi, katerih pa da se je vlada že lotila. O teh ukrepih je, tako poslanka, še preuranjeno govoriti oz. bodo konkretneje o njih spregovorili po tem, ko bo pripravljen paket varčevalnih ukrepov. Je pa spomnila, da je Lista Virant v svojem programu že omenjala finančne injekcije, reševanje bančnega sistema... Zato v Listi Virant računajo na razumnost vseh deležnikov v socialnem dialogu o varčevalnih ukrepih, "da bodo prišli do kompromisa, ki bo Slovenijo popeljal iz trenutnega finančnega položaja".

Pritiski kot poskus rušenja vlade

Predlagani vladni varčevalni ukrepi, ki v javnosti vzbujajo nezadovoljstvo, morajo biti sprejeti, drugače nam bodo bonitetne ocene tudi v prihodnosti padale, kar bo podražilo stroške zadolževanja, je v današnji izjavi za medije poudaril vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. V zadnjih dveh letih smo v Sloveniji porabili dve milijardi evrov letno več kot smo jih zbrali v proračunu, zaradi česar je stanje po njegovih besedah izredno resno. Zavrnil je očitke sindikatov, da vlada ni "socialno čuteča" in dejal, da predlagajo različne ukrepe glede na socialni status, pri katerih najrevnejši in najšibkejši državljani ne bodo nosili enakega bremena varčevanja kot vsi ostali. "Nekateri to namerno spregledajo in zgolj demagoško govorijo, kako tolčemo po najšibkejših, kar pa ni res," je poudaril Tonin.

Foto: Nebojša Tejič/STA

Zavrnil je tudi očitke opozicije, da vlada ne stori dovolj za spodbujanje gospodarstva. "Za investicije potrebujemo denar. Kdo nam bo ta denar sploh dal, če ne bomo stabilizirali javnih financ," se je vprašal Tonin. Pritiske opozicije glede varčevalnih ukrepov razume kot poskus rušenja vlade, ob tem pa opozarja, da bi nesprejetje paketa varčevalnih ukrepov najverjetneje pomenilo padec vlade, to pa bi vodilo v novo politično krizo. Spregovoril je tudi o mnenju sindikatov do varčevalnih ukrepov in dejal, da jih razume, vendar pa ne delajo v interesu tistih, ki naj bi jih zastopali. Če sindikati ne bodo pristali na vsaj večino predlaganih varčevalnih ukrepov, potem se bodo naše javne finance zlomile, je še povedal.

Koalicija praktično brez izbire

Vladna koalicija druge izbire, kot ostro zarezati v državne izdatke, nima, je danes poudaril vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc. "Predolgo se je čakalo na kakršnekoli konkretnejše reze. V SLS smo že v prejšnjem mandatu opozarjali, da bolj kot bomo odlašali, ostreje bo treba ukrepati, zato je pomembno, da najprej ukrepamo na odhodkovni strani proračuna," je zapisal Prevc. O predlogu opozicije, da je rešitev v zviševanju davkov in pospešenem državnem investiranju, je odvrnil, da gre tu za enega izmed konceptov ekonomske politike, za katerega je bilo veliko priložnosti v minulih letih.

Foto: Luka Cjuha

Denar, pridobljen z zadolževanjem, ni našel poti v investicije in gospodarski razvoj, temveč je nadomeščal manjkajoča sredstva pri tekoči porabi, meni Prevc. Kot je še dejal, razume nejevoljo državljanov zaradi tako ostrih varčevalnih ukrepov, saj je uspelo Sloveniji življenjski standard višati 20 let in ljudje s čim podobnim še niso bili soočeni. "Rebalans, kot ga predlagamo, je prvi in osnovni korak, sledi priprava strukturnih ukrepov, ki bodo pustili učinke tudi na prihodkovni strani proračuna. Koalicijske stranke se v popolnosti zavedamo, da alternativ ni, zato trdno stojimo za predlaganim varčevalnim paketom," je povedal prvi poslanec SLS.

Upokojenci napovedujejo odpor

V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) menijo, da varčevalni ukrepi, ki jih predlaga vlada, niso uravnoteženi med posameznimi sloji prebivalstva, zato bodo naleteli na odpor državljanov. Kot so zapisali v javnem pismu vladi, se zavedajo, da je varčevanje potrebno, a imajo do nekaterih ukrepov pomisleke. Kot so zapisali v javnem pismu, so za sindikat povsem nesprejemljive spremembe v višini in krogu upravičencev do letnega dodatka za upokojence. "Kriterij 622 evrov je absurd," so zapisali. Razmišljajo, da bi bila morda sprejemljiva meja v višini povprečne plače v Sloveniji.

Foto: Matej Povše

Kot so opozorili, se življenjski stroški vsak dan povečujejo, tako pokojnine kot letni dodatek pa ostajajo že nekaj let skoraj na isti ravni. Zato predlagani ukrep pomeni žalitev za upokojence, ki letni dodatek potrebujejo za svoje redne potrebe. "Od vlade bi pričakovali uravnotežene in domišljene ukrepe za povečanje zaposlenosti, gospodarske rasti in to za programe, kjer so potrebni znanje, raziskave, inovacije, kjer bodo našli svoje mesto mladi nezaposleni, za programe razvoja malih in srednjih podjetij," so zapisali.

Nasprotovanje sindikata dacarjev

Izhodišča za pripravo predloga rebalansa proračuna je danes obravnavala tudi konferenca sindikata davčne uprave (Durs). Kot so zapisali v izjavi za javnost, odločno nasprotujejo ukrepu 15-odstotnega linearnega znižanja plač, neizplačilu regresa za letni dopust in drugačnemu načinu povrnitve stroškov prevoza na delo in stroškov prehrane ter drugih prejemkov.

V osnovnih organizacijah Dursa te dni potekajo občni zbori vseh zaposlenih in članov sindikata, saj želijo, da se vsi zaposleni izrečejo o vladnih izhodiščih za rebalans in ponujenem dogovoru o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ. Zaposleni se bodo s podpisi tudi izrekli, da so se pripravljeni aktivno vključiti v nadaljnje sindikalne aktivnosti, vključno z organiziranjem stavke, so sporočili.

Bomo kmalu spet videli takšne prizore? (foto: Luka Cjuha)

Rasim Brdakić, predsednik konference sindikata Durs, nam je povedal, da so vladi med drugim predlagali, naj se ugotovi, koliko Slovencev ima v tujini odprte skrivne račune. Zavzemajo se, da bi ta denar prinesli nazaj v Slovenijo. "Za iskanje računov obstajajo revizijske hiše in strokovnjaki. Zanimivo bi bilo videti, na kakšen način so posamezniki prišli do tega denarja. Če bi obstajala volja in interes, bi se to do danes že naredilo,“ je pojasnil Brdakič.

Zavzemajo se tudi za odpravo davčne tajnosti. "Podjetja, ki ne plačujejo prispevkov ali preostalih davkov, naj se objavi javno. Po njegovih besedah bi moral biti v sedanjih časih eden poglavitnih ciljev vlade to, da se pobere čim več davkov, tovrstne „neumnosti“, med katere sodi tudi izogibanje obveznostim, bi avtomatično odpadle. "Zato bi morali organ, kot je Durs, krepiti, ne pa – kot je sedaj, manjšajo število davčnih inšpektorjev, od prejšnjih 550 jih je le danes še približno 270,“ je dodal.

Združenje nasprotuje varčevanju 

Po oceni Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva Za Nas predlagani varčevalni ukrepi, ki naj bi bili potrebni za uravnoteženje javnih financ v zdravstvu, niso primerni. "Naj država poišče vire, kjer bo lahko sanirala javne finance, ne pa da ljudem jemlje," je na novinarski konferenci dejala predsednica združenja Nevenka Lekše (na spodnji fotografiji desno). "Zelo napačno je že samo sporočilo teh ukrepov, ki je usmerjeno v ljudi srednjega razreda, torej tiste, ki živijo od svoje plače, upokojence in druge," pravi Dunja Obersnel Kveder, ki je prepričana, da je vlada jasno dala vedeti, da je za finančni krizo kriv srednji sloj.

Foto: Matej Povše

V združenju so namreč po njenih besedah pričakovali "ravnotežje in prikaz, kje se da na prihodkovni strani pridobiti dodatna sredstva in kaj se mora zmanjšati na odhodkovni strani". Iz dokumenta o varčevalnih ukrepih pa je, kot pojasnjuje, razvidno, da je notranjega varčevanja 15 odstotkov, 85 odstotkov pa je usmerjenega v življenjski standard prebivalstva na račun zmanjševanja plač, nadomestil, porodniškega dopusta. Obersnel Kvedrova ugotavlja, da je to "groteskno ob tem, da smo ravnokar zavrnili družinski zakonik".

V združenju ZaNas želijo, da se v zdravstvu poiščejo dodatni viri, kot na primer z omejitvijo javnih naročil, transparentnostjo, odstranitvijo raznih zelo dragih svetovalnih pogodb ter zagotavljanjem pravne države. Lekšetova predlaga, da se za dve leti zamrzne vsakršna nabava orožja in obdavčitev premoženja Cerkve, duhovniki pa naj plačujejo prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje tako kot vsi navadni delavci. Meni, da bi država privarčevala tudi pri povezovanju zadolženih občinskih uprav.