Potratova je v pismu najprej obrnila tudi k referendumski kampanji nedavnega padlega Družinskega zakonika in povedala, da ''smo bili zopet priča vdorom politizacije v avtonomijo dela v vzgoji in izobraževanju.'' Dodala je, da je ministrstvo prestopilo zakonito in mejo spodobnosti referendumske kampanje s svojo okrožnico. ''Posebej zaskrbljujoča je zloraba položaja, ki si jo je privoščilo ministrstvo, pristojno za šolstvo. Oblastna okrožnica, s katero so vrtcem in šolam naložili, katere teme lahko obravnavajo oz. katerih ne smejo grobo načenja avtonomijo šolskega polja ter pri zaposlenih načrtno vzbuja strah, da pri svojem delu sledijo načelom samostojnosti, objektivnosti, kritičnosti in pluralnosti.''
Ideologizacija in argumenti moči
Poslanka je v pismu izrazila resno zaskrbljenost nad ''očitno namero, da bo izid referenduma zlorabljen za revizionizem učnih načrtov ter druge "prilagoditve" kurikula predšolske vzgoje in osnovne šole.'' Meni namreč, da šolstvu grozi nevarnost ideologizacije in izvajanje argumenta moči. Slednje bi pomenilo nazadovanje doseženih civilizacijskih standardov nevtralne javne šole. ''Takšne namere so popolnoma nesprejemljive in pomenijo pogubo za nadaljnji razvoj slovenske pluralne družbe.''
SD-jeva poslanka je ob tem razložila, da mora sodoben sistem vzgoje in izobraževanja ne le temeljiti na nediskriminaciji in spoštovanju pluralnosti in strpnosti, ''mora ponujati tudi čim večje možnosti za pridobivanje najširšega vedenja o pestrosti oblik družinskega življenja.'' Kurikulum za vrtce in Učni načrt za predmet Spoznavanje okolja v osnovni šoli namreč določata, da ''morajo otroci postopoma spoznati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati pogled v širšo družbo'', dejavnosti v vrtcu pa naj bi po kurikulumu ''razvijale občutek varnosti in socialne pripadnosti, ki temelji na ideji enakosti in nediskriminatornosti. Učni načrt natančno opredeli cilje, ki so med drugim tudi razvijanje spoštljivega in strpnega odnosa do drugačnih ter spoštovanje načela enakosti spolov. V prvem razredu od učenca zahtevajo, da ve, da so družine različne in da ve, da med ljudmi obstajajo razlike.
Otroci sami opozarjajo na premalo informacij
''Ne glede na ustrezne temelje, postavljene v kurikulih za predšolsko vzgojo in osnovno šolo, mladi opozarjajo na nezadostno vedenje o spolu, neenakosti in spolnosti,'' dodaja Potratova. ''Otroci imajo dokaj omejen dostop do informacij o pluralnih družinah in tudi o spolnosti nasploh. Tako so aktivnosti posameznih civilnodružbenih organizacij, ki so v preteklosti z delavnicami seznanjale mlade s človekovimi pravicami in jih usmerjale v strpnost do drugih, naletele na različen odziv staršev, tudi na jasno izraženo nasprotovanje. A za doseganje sodobnih standardov strpnosti in nediskriminatornosti je potrebna večja institucionalna podpora, zlasti vzgojiteljic in vzgojiteljev ter učiteljic in učiteljev.''
Na podlagi navedenih dejstev Majda Potrata ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigo Turka zato sprašuje: ''Kako bo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport glede na zaverovanost nasprotnikov Družinskega zakonika v svoj prav vzdržalo javno izražene zahteve po spremembi učnih načrtov in ne bo odstopilo od strokovnih argumentov v zvezi s spoznavanjem pestrosti oblik družinskih skupnosti ter onemogočilo, da bi v trenutni politični situaciji storili nepopravljivo škodo in se odmaknili od tolerantne, vse vključujoče družbe, ki se začne graditi že v najzgodnejšem obdobju življenja posameznika?''
