Klinični psihologi pripisujejo izid referenduma utrjevanju predsodkov

"Z zavrnitvijo zakonika smo izgubili priložnost, da bi poskrbeli za tiste, ki so drugačni, ki so stigmatizirani, ki bi potrebovali največ podpore in razumevanja s strani družbe," je za STA dejala predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl.

Kot posebej neprimerne v zbornici ocenjujejo nastope nekaterih posameznikov v referendumski kampanji, ki so pri nasprotovanju zakoniku izražali svoja osebna stališča, a se pri tem sklicevali na psihološko stroko. "Ob tem niso zastopali nobenega od psiholoških strokovnih združenj, temveč svoja osebna prepričanja," je dejala predsednica zbornice.

Poleg tega je referendumska odločitev onemogočila učinkovitejšo sistemsko ureditev strokovne podpore in pravne zaščite družinam, ki v določenem obdobju ne morejo več zagotavljati ustreznih razmer za razvoj otrok, ki živijo v njih, opozarjajo v zbornici.

Žorž za ureditev nujnih pravic

Psiholog in psihoterapevt Bogdan Žorž opozarja, da je prednostna naloga vlade "zakonsko urediti pravice za istospolne pare, ki jih je treba urediti, ki so zdaj pomanjkljivo urejene".

Žorž, ki je že med kampanjo opozoril na odsotnost ustrezne raziskave, si želi, da bi vlada naročila izdelavo večdisciplinarne študije o učinkih zdaj veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. "Šele potem naj se loti tako pomembnega zakona, kot je družinski zakonik," je dejal za STA.

Ob nedeljskem referendumu pa izraža zaskrbljenost nad nizko volilno udeležbo. "Volilna udeležba je bila zelo skromna in ne moremo govoriti ne o takem ne o drugačnem večinskem mnenju," je ocenil. Po njegovih besedah se je treba vprašati, zakaj velike večine volivk in volivcev tako pomembno vprašanje ne zanima.

Po mnenju Antić Gabrove padli na izpitu

Po mnenju sociologinje in predavateljice na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Antić Gabrove je "Slovenija ponovno padla na zrelostnem izpitu, predvsem izpitu tolerantnosti, iz sprejemanja drugačnosti, raznolikosti ter dopuščanja različnim manjšinam, da si po svoje urejajo življenje".

Kot je dejala za STA, se je na referendumu oglasil predvsem tisti del volilnega telesa, ki meni, da "mora predvsem t. i. tradicionalna večina zaščititi svoj prav, in je pozabila, da mora večina prisluhniti manjšini in manjšino zaščiti v svojih pravicah". Toda opozarja, da z rezultatom referenduma ne bo tradicionalna družina ne simbolno ne realno prav nič pridobila.

"Ostaja tako, kot je, in to mnogim odgovarja," meni. Po njenem mnenju se številni bojijo pogledati realnosti v oči, "ker spremembe so se zgodile, se dogajajo in se bodo še naprej dogajale, saj tako pač je življenje".

Izraža bojazen, da rezultat referenduma govori o tem, da "smo spet pred novimi delitvami in novimi preštevanji". "Otroci v družinah istospolnih pa bodo še naprej tam, kjer so. Še naprej bodo živeli v svojih družinah, le pravice, ki pripadajo drugim otrokom, smo jim odrekli, in to ni dobro," ocenjuje.

Meni pa, da so se v mesecih volilne kampanje zgodili veliki premiki. Glede na to, kaj so kazale nekatere javnomnenjske raziskave, se "nekaj dogaja v volilnem telesu, da se je začelo razmišljati drugače, da je javnost spoznala, da ljudje živijo v različnih skupnostih. A očitno to še ni bilo dovolj, da bi bil tudi referendumski rezultat drugačen, meni.

Bahovec: Moralo bi biti več soglasja

Sociolog Igor Bahovec s Teološke fakultete in Fakultete za družbene vede v Ljubljani pa pravi, da zavrnitev zakonika ne pomeni zavrnitve njegovih členov, temveč zavrnitev metode, s katero je bil pripravljen in sprejet.

"Dobro je, da nobena stran v izidu referenduma ne vidi velikega triumfa in ga ne razume kot dokončne rešitve stanja," je dejal za STA. Vendar meni, da je bil referendum za Slovenijo zelo potreben. "Predlagatelji zakonika so ga namreč predlagali brez zdrave komunikacije z drugimi. Družinski zakonik ni le zadeva strokovnjakov ali politikov ali kogar koli drugega, ampak skupna zadeva vseh teh in državljanov," je poudaril za STA.

Pri pripravi zakonika niso dovolj poslušali državljanov in strokovnih mnenj, je opozoril. "Temeljno sporočilo zavrnitve zakonika je, da mora pri tako pomembnih zakonih javni prostor priti bolj skupaj, kot je prišel zaenkrat," je dejal.

Kot velik problem slovenske države ocenjuje, "da se ne išče skupnega prostora, pač pa se ne želi ali ne zna ali pa je v ozadju kakšen močan lobi, da predlagatelj tudi ne sme stopiti v tisti pogovor, ki bi omogočil, da bi našli sredino," je opozoril.

Poudarja, da smo v Sloveniji glede številnih zadev zelo razpolovljeni, "kar ni dobro ne za državljane ne za politiko".