Preštete so že skoraj vse glasovnice z glasovanja, danes bodo prešteli še tiste, ki so prispele po pošti iz Slovenije.
Zakonik so večinsko zavrnili v sedmih volilnih enotah, nekaj več kot polovično so ga podprli le volivci v volilni enoti Ljubljana Center. Najbolj odločno so proti zakoniku nastopili volivci v volilni enoti Ptuj, kjer je proti glasovalo dobrih 64 odstotkov volivcev.
Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki je bila tudi pobudnica referenduma, Aleš Primc je z izidom referenduma zadovoljen. Hkrati pa smo lahko po njegovih besedah "zadovoljni vsi, da so se ubranile temeljne vrednote in da smo zavarovali koristi otrok".
V Gibanju za družinski zakonik razočarani, a opravili "izjemno delo"
V Gibanju za družinski zakonik zavrnitev zakonika obžalujejo. Kljub temu koordinator gibanja Miha Lobnik ocenjuje, da so v gibanju za zakonik opravili izjemno delo, kar da je dobra popotnica za nadaljnje konstruktivno delo na tem področju.
Za ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka je izid referenduma posledica načina njegovega sprejemanja. Opozoril je namreč, da je bil zakonik sprejet s preglasovanjem in da so se vanj vgradile tudi slabe rešitve.
Nekdanji minister za delo Ivan Svetlik pa obžaluje, da družinski zakonik na referendumu ni bil sprejet. Po njegovi oceni je izid referenduma pokazal, da kot družba še nismo dovolj zreli, da bi lahko sprejeli različne oblike bivanja.
Je pa Vizjak napovedal, da bo ministrstvo za delo čez leto dni pripravilo kompromisne rešitve, ki bodo upoštevale voljo ljudi. Pri tem nameravajo v zakonsko materijo vključiti številne dobre rešitve, ki jih je vseboval zavrnjeni družinski zakonik, ter poiskati ustrezne rešitve za določbe, zoper katere je imela civilna družba največ pripomb. Upanje, da se bodo čim prej sprejel nekatere rešitve, ki so dobre in tudi nujno potrebne, je izrazila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik.
Državni zbor vsaj eno leto ne sme sprejeti rešitev, ki jih je vseboval družinski zakonik
Ker je družinski zakonik za referendumu padel, DZ leto dni ne bo smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev na referendumu, pojasnjujeta pravnika Rajko Pirnat in Miro Cerar. Tako namreč določata zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter ustava.
Čeprav je zapis v omenjenem zakonu, da DZ eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, lahko tudi predmet različnih razlag, Pirnat meni, da je takšna določba relativno jasna. "Sam tako menim, da DZ vsaj eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi uzakonil bistvene določbe, zaradi katerih je družinski zakonik na referendumu padel. Te pa so se izkristalizirale v kampanji," pravi Pirnat.
Podobno meni tudi Miro Cerar. Tudi on je prepričan, da DZ zdaj vsaj eno leto ne sme sprejeti rešitev, ki jih je vseboval družinski zakonik. Slednje pa po njegovih besedah velja tudi za določbe, ki niso sporne za nobeno od strani.
Kljub temu pa bi bilo po Pirnatovem mnenju mogoče sprejeti rešitev, s katero bi DZ uresničil odločbo ustavnega sodišča, s katero je slednje zakonodajalcu naložilo, da mora partnerjem v istospolni skupnosti omogočiti enake medsebojne pravice, kot jih imajo zakonci v zakonski zvezi (medsebojno dedovanje in podobno). Določbe, ki bi odpravile omenjeno neskladje z ustavo, je namreč DZ zapisal v družinski zakonik, ki pa je zdaj na referendumu padel.
