Socialni partnerji bodo gradiva s konkretnimi številkami prejeli v prihodnjih dneh, nato pa bo sledil socialni dialog, ki naj bi trajal le slabih 14 dni. Do 5. aprila namerava namreč vlada sprejeti rebalans letošnjega proračuna, hkrati z njim pa tudi potrebne zakonske spremembe glede varčevalnih ukrepov.

Čeprav je seja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki je namesto predvidenih dveh ur trajala tri ure in pol, minila presenetljivo mirno, pa je očitno, da bo v prihodnjih dneh sledil buren odziv sindikatov. Drago Lombar, predsednik KNSS Neodvisnost, je mnenja, da ukrepov v predvidenem roku ni mogoče sprejeti, medtem ko Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ocenjuje, da so predlagani ukrepi izrazito enosmerni. "Ukrepi se tičejo samo varčevanja, medtem ko o prihodkih, razen splošnih ugotovitev, da je treba izboljšati plačilno nedisciplino in zmanjšati sivo ekonomijo, ni bilo nobenega govora. Izkušnje iz Grčije, Irske, Španije in Portugalske kažejo, da se zgolj z varčevalnimi ukrepi krize ne da reševati. Tudi na evropski ravni obstaja vse več študij, ki kažejo, da je potrebno predvsem delovati v smeri povečevanja potrošnje in učinkovite uporabe investicij," je povedal Zorko in dodal, da pogreša tudi analizo vpliva ukrepov, predvsem na področju socialne in ekonomske varnosti.

Po Zorkovi oceni je v predlaganih ukrepih tudi "veliko nelogičnosti". "Na eni strani se predlaga zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju, po drugi strani pa bodo zaradi tega nastali dodatni stroški pri izplačevanju denarnih nadomestil za čas brezposelnosti ali pri upokojevanju," ugotavlja.

Delodajalci ukrepe na splošno pozdravljajo. Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti (ZDODS), je povedal, da je "vrag vzel šalo" in da bodo ukrepi "boleči". "Javni sektor bo sicer skočil v zrak, vendar pa se mora zavedati, da se je v zadnjem letu masa za plače v javnem sektorju povečala za 6 odstotkov, v gospodarstvu pa znižala za 3 odstotke. Ob tem pa je treba vedeti, da je v proračunu luknje za 800 milijonov evrov, pri čemer gre samo za obresti 600 do 700 milijonov. Gospodarstvo tega ne bo zmoglo več financirati," je dejal Antauer. Če ukrepe za zmanjševanje stroškov v javnem sektorju pozdravlja, pa je bolj zadržan do zniževanja nekaterih socialnih pravic. "Če bomo zniževali socialne transferje, predvsem nadomestila za brezposelnost in bolniške, potem ne bomo mogli več govoriti o prožni varnosti, saj varnosti ne bo več. Zato bi morali biti pri 'pravi sociali' nekoliko bolj blagi in pri tem upoštevati premoženjsko stanje," je povedal Antauer.

Na vladni strani so bili poleg premierja Janeza Janše prisotni finančni minister Janez Šušteršič, minister za delo Andrej Vizjak in gospodarski minister Radovan Žerjav. Med zanimivostmi naj povemo, da pisnih gradiv socialni partnerji niso dobili, tako da so lahko predlaganim izhodiščem sledili zgolj prek prosojnic.

Dodamo lahko tudi to, da tokrat novinarji ne le, da nismo smeli biti prisotni na seji, ampak smo bili nezaželeni kar v celotni stavbi.