S pomočjo entuziastičnega matičarja - in če bosta pripravljena poravnati nekoliko višje stroške - se bosta lahko poročila na vrhu Triglava ali na dnu Piranskega zaliva, lahko pa seveda tudi na domačem vrtu... Obred bosta praviloma opravila s pričama, lahko pa tudi brez. V nekaterih slovenskih krajih se je bilo sicer mogoče tudi doslej poročati zunaj uradnih prostorov, a je bilo to mogoče le ob dobri volji upravne enote. Zdaj bo za te, doslej izjemne rešitve, obstajala zakonska podlaga. Novo je tudi to, da bosta lahko zakonca po novem svoj da dahnila tudi večkrat oziroma, kot temu pravijo v Cerkvi, lahko bosta obnovila zakonske zaobljube. Zakonik namreč predvideva "ponovitev slovesnosti" ob jubileju zakonske zveze, se pravi, ob tako imenovani srebrni in zlati poroki. Kako bo potekal postopek, bo po sprejemu zakona predpisal pristojni minister.
Da bi bodoča zakonca ali partnerja lažje premagovala težave skupnega življenja, bo država omogočala pripravo na skupno življenje. Po 9. členu država namreč "zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij in strokovnih institucij za razvijanje pozitivnega starševstva". V skladu z duhom tega člena na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve že okoli dve leti spodbujajo (oziroma so spodbujali) izobraževanje za bodoče družinske mediatorje. Ti bodo posredovali v morebitnih sporih med zakonci oziroma partnerji pri urejanju osebnih in premoženjskih razmerij, in sicer pred sodnimi postopki, med njimi in po njih. Na primer: zakonca, ki se bosta želela razvezati, bosta morala pred vložitvijo tožbe za razvezo najprej oditi na svetovanje na center za socialno delo, izjema so zakonci brez otrok. Tam jima bodo, če se bosta s tem strinjala, lahko svetovali, kam naj odideta na strokovno svetovanje oziroma po terapevtsko pomoč. Svetovanje bodo lahko na centru za socialno delo nadaljevali tudi s postopkom družinske mediacije. Namen te rešitve je zakonce spodbuditi k premisleku, ali je razveza nujna ali pa lahko morda nesoglasja rešita - ali začneta reševati - in se tako razvezi izogneta. Svetovanja na centru za socialno delo se bodo morali starši udeležiti tudi v primerih, ko bo med njimi prišlo do spora o stikih z otroci, o preživljanju, starševski skrbi... Šele nato bodo lahko vložili tožbo na sodišču. Avtorji zakonodaje pričakujejo, da bodo zakonci tako svoja razmerja v večji meri uredili sporazumno in tako zmanjšali pritisk na sodišča. Z enakim namenom zakonik zakoncem brez mladoletnih otrok ponuja tudi možnost, da se razvežeta kar pri notarju, brez tožbe torej.
Starši in skrbniki bodo po sprejemu zakonika praviloma razpolagali s premoženjem otrok brez poprejšnjega soglasja centrov za socialno delo. Ti so imeli zaradi tega predpisa doslej le več dela, kakšne koristi pa v veliki večini ni bilo. Drugačne obravnave bodo po novem zakoniku deležne osebe z motnjami v duševnem razvoju ali s psihičnimi težavami. Doslej jim je sodišče odvzelo poslovno sposobnost v celoti ali pa je staršem podaljšalo roditeljsko pravico. Po novem bo sklenilo, katere pravne posle posameznik lahko opravlja in katerih ne. Lahko bo torej odločilo, da ta razpolaga s svojo pokojnino, ne more pa odločati o prodaji nepremičnin, katerih (so)lastnik je. Novost, ki jo najbrž podpirajo tudi nasprotniki družinskega zakonika, zadeva priznavanje očetovstva. Zunajzakonski partnerji so doslej otroka na centru za socialno delo formalno priznali šele po rojstvu, praviloma v dneh takoj po njem, zdaj bodo lahko to storili že pred rojstvom in tako prihranili čas za otroka in njegovo mamo.
