Forum, ki ga je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), je bil namenjen predstavitvi konkretnih zahtev obrtnikov in podjetnikov ter razpravi o težavah, s katerimi se dnevno srečujejo. Njihove predloge in pripombe so poslušali številni ministri in drugi predstavniki države.
"Kot država smo v precej kritičnem obdobju," je uvodoma poudaril predsednik DZ Gregor Virant, ki je kot prioriteto izpostavil konsolidacijo javnih financ. Zniževanje javne porabe bo boleče in bo zahtevalo veliko socialnega dialoga, se zaveda Virant. Ob varčevanju pa bo za izravnavo proračuna nujen tudi zagon gospodarstva, za kar pa so potrebne investicije. Ker je državna blagajna prazna, se bo potrebno nasloniti na evropska sredstva in javno-zasebna partnerstva, je menil.
Podjetniki in obrtniki situacijo sami zelo konkretno občutijo, za njeno rešitev pa tudi aktivno iščejo morebitne rešitve. Danes so izrazili veliko željo, da bi jih nova vlada upoštevala bolj, kot jih je predhodna. "Prejšnja vlada nas je sicer poslušala, a žal ni upoštevala skoraj nobene naše zahteve," je poudaril predsednik OZS Štefan Pavlinjek. V OZS so tako danes izpostavili svoje konkretne zahteve, ki so jih pospremili s sloganom "Bruseljska prisilna uprava - ne, hvala!"
Predloge strnili v 10 točk
Predloge so strnili v 10 točk, med katerimi so spremembe delovnopravne zakonodaje, uvedba dohodninskih olajšav, vezanih na račune, več olajšav za investicije, raziskave in razvoj ter zaposlovanje in pokojninska in zdravstvena reforma. Podjetniki in obrtniki so se zavzeli tudi za oblikovanje sklada za odpravnine, pa ureditev prostorske problematike, odpravljanje administrativnih ovir in plačilne nediscipline ter resno omejevanje sive ekonomije.
Med primeri, s kakšnimi težavami se gospodarstvo spopada zaradi neustrezne delovnopravne zakonodaje je generalni sekretar OZS Dušan Krajnik izračunal, da plačan čas za malico slovensko gospodarstvo stane skoraj milijardo evrov. Natančneje naj bi ta strošek znašal 958.652.470 evrov, od tega na javno upravo odpade 212.137.600 evrov.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je sicer poudaril, da je sprememba delovnopravne zakonodaje tudi prioriteta vlade, katera si želi spremembe zakona o delovnih razmerjih doseči že do konca letošnjega leta. "Pogovor na to temo z vsemi socialnimi partnerji bomo začeli kmalu, v roku meseca dni," je načrte razkril Vizjak in poudaril, da so osnovne že pripravljene rešitve "zelo blizu" pričakovanjem podjetnikov in obrtnikov.
Vsekakor pa bo potrebno sodelovati tudi s sindikati in najti skupne rešitve, poudarja Vizjak. Eden od skupnih interesov je na primer sklad za odpravnine. Skupen je tudi temeljni interes, da naj zakonodaja "preprečuje zlorabe, ne pa daje potuho". Delodajalcem je obljubil spremembe zakonodaje, s katerimi bodo lahko bolj prepričani, da zaposlitev "ni rezilo nad vratom, ki vas lahko vodi v pogubo".
Gospodarska diplomacija na prvem mestu
Minister za zunanje zadeve Karel Erjavec pa je znova izpostavil, da za slovensko diplomacijo prva prioriteta postaja gospodarska diplomacija. Napovedal je oblikovanje strateškega sveta za gospodarsko diplomacijo, v katerega bo vključena tudi OZS. Slovensko gospodarstvo je ob tem pozval, naj razmisli o večjem povezovanju, da bo lahko na tujih trgih bolj konkurenčno. Ministrica za Slovence po svetu in podpredsednica vlade Ljudmila Novak je obljubila krepitev stikov s slovenskimi podjetniki v tujini in zamejstvu.
Obrtniki so večkrat omenili tudi nedelovanje pravne države in predstavnike vlade pozvali, naj na tem področju nekaj naredi. Veliko pripomb pa je bilo tudi na sprejemanje lokalnih prostorskih načrtov ter umeščanje v prostor, tako objektov kot tudi industrijskih con. Nezadovoljni so tudi z izobraževalnim sistemom, saj je velik del kadra po zaključku visokošolskega izobraževanja neuporaben, medtem ko kadrov s poklicno izobrazbo primanjkuje.
"Če se bodo upoštevala navodila te knjižice, boste poslancem predlagali zakone, ki bodo spodbujali razvoj," je predstavnikom vlade na srce položil podjetnik in opozicijski poslanec Gašpar Gašpar Mišič. Vizjak pa je menil, da je pomembno, kako vlada čuti do zahtev podjetnikov in obrtnikov, ali v tem vidi izziv. "Mi jemljemo zahteve malega in srednje velikega podjetništva zelo resno," je poudaril Vizjak.
"Gospodarstvo ne more delati, če nima izpolnjenih pogojev," se je zavedala tudi podpredsednica vlade Novakova. Gospodarstvenikom pa je svetovala, naj pri zadevah, ki se vlečejo, ostanejo sitni. "Včasih je samo tako mogoče kaj doseči," je menila.
