DPS namreč, kot so zapisali v sporočilu za javnost, zavrača ideološko in moralistično presojanje novega predloga družinskega zakonika. Njihovo stališče, oblikovano "na osnovi znanstvenih spoznanj", pa je, da se razvoj otrok staršev različnega in istega spola v nobenem ključnem vidiku ne razlikuje.

Slednji tako nimajo razvojnih primanjkljajev, ne razlikujejo pa se niti glede osebnostnih potez. Pač pa so otroci istospolnih staršev bolj tolerantni do drugačnosti, pišejo v DPS.

Navajajo, da znanstvena spoznanja še kažejo, da vsaka oblika družine predstavlja prednosti in tveganja za otrokov razvoj. Poročeni starši različnih spolov pa v povprečju omogočajo večjo socialno legitimnost in s tem relativno privilegiranost teh otrok. V DPS zato upajo, da bo potrditev zakonika prinesla "večje spoštovanje človekovih pravic in širše sprejemanje drugačnosti v naši družbi".

Zbor za vrednote: Predlagani družinski zakonik ne sledi koristim otrok

Na Zboru za vrednote o družinskem zakoniku so sodelujoči poudarili predvsem nesprejemljivost določenih členov predlaganega zakonika, o katerem bodo državljani v nedeljo odločali na referendumu. Strinjali so se sicer, da niso slabe vse določbe zakonika, a hkrati jih večina meni, da zakonik ne sledi potrebam in koristim otrok, temveč odraslih.

Po oceni filozofa Bojana Žalca je predlagani zakonik treba zavrniti predvsem zaradi opredelitve družine v 2. členu in določbe o svobodnem odločanju o rojstvu otrok v 60. členu. Med drugim je poudaril, da je prava družina samo skupnost otrok ter njihove biološke matere in očeta, vse ostalo pa da so nadomestne družine. Ta zakonik te razlike ne upošteva, je dejal.

"Nisem nestrpen, ampak sem proti redefiniciji družine in proti postavljanju interesov odraslih nad interese otroka," pa je dejal predsednik Zavoda iskreni.net Igor Vovk. Dodal je, da mora biti vsak zakon brezhiben, zato ga je treba zavrniti že, če najdemo le en sporen člen.

Predsednica društva Deteljica za rejništvo in posvojitev otrok Viktorija Bevc je pojasnila, da ima zakon sicer tudi koristne člene, a nekateri lahko povzročijo veliko škode. Tako je izpostavila 232. člen, ki govori o t. i. enostranskih posvojitvah in med drugim določa, da zakonec oziroma partner, kadar bo želel posvojiti otroka svojega partnerja, ne bo podvržen ugotavljanju primernosti za posvojitev, prav tako mu ne bo treba niti napisati vloge za posvojitev.

Bevčevo je "najbolj prizadel" 222. člen, ki govori o pogojih za posvojitev otroka in med drugim določa, da bo privolitev staršev v posvojitev otroka imela pravni učinek po dopolnjenih osmih tednih otrokove starosti. Prepričana je, da ta omejitev ni v korist otroka. Poporodna depresija, zaradi katere je omejitev določena, pa je po njenih ocenah v primerih posvojitev redka izjema.

Tudi psiholog Hubert Požarnik pravi, da niso vse določbe zakonika slabe, a da bodo kljub temu kratko potegnili otroci. Kot pravi, sicer nima nič proti istospolnim partnerjem, vendar se med drugim sprašuje, ali so šli "predlagatelji zakona, ki se sklicujejo na pravice otrok, vprašat te otroke", če želijo imeti denimo istospolne starše.

Zbora se je udeležila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je ponovila, da je njena stranka, ki je pobudnica Zbora za vrednote, že od začetka nasprotovala "takšnemu načinu sprejemanja" zakonika, ki je med drugim močno razdelil slovensko javnost.

Družinskemu zakoniku nasprotujeta tudi Center za avtizem in Zavod iskreni.net

Center za avtizem, Zavod iskreni.net in predstojnik Inštituta za sodno medicino Jože Balažic v skupni izjavi za javnost ocenjujejo, da družinski zakonik vsebuje številne nepremišljene rešitve ter je poln dvoumnosti. Kot izpostavljajo, zakonik deli javnost tam, kjer to ne bi bilo potrebno, zato mu nasprotujejo.

Predsednica Centra za avtizem Vesna Melanšek v izjavi za javnost opozarja, da bi moral zakonik ščititi tudi otroke s posebnimi potrebami ter njihove družine. Kot je izpostavila, družinski zakonik te posebne skupine sploh ne omenja, "kot da te družine sploh niso družine".

Direktor Zavoda iskreni.net Igor Vovk pa meni, da je temeljna pomanjkljivost zakonika redefinicija zakonske zveze in družine. Ob tej je poudaril, da bi morali otrokom, ki so prikrajšani že zaradi razhoda staršev, čim bolj olajšati to prikrajšanost. Po njegovih besedah je namreč napačno, če to prikrajšanost označimo kot normalno.

Balažic pa ob tem meni, da novi družinski zakonik vsa razmerja med spoloma ureja na novo, predvsem biseksualno razmerje, ter želi izenačiti nekaj, kar biološko ni mogoče.