Mnenja so soočili Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije), Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel), Zoran Janković (Pozitivna Slovenija), Mojca Kucler Dolinar (NSi in SDS), Vito Rožej (Zares), Matjaž Glavan (SLS) in Gregor Škerl (Humana Slovenija), soočenja pa se ni udeležil Jože Drnovšek (Naprej Slovenija).
Za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v prestolnici so se zavzeli Kucler Dolinarjeva, ki je izpostavila tudi prenovo vodovodnega omrežja ter hitre krožne linije, Škerl, ki želi tudi podpreti male podjetnike in kmete, in Glavan, ki želi urediti tudi regijsko odlagališče odpadkov ter dati večjo veljavo četrtnim skupnostim.
Janković želi predvsem dokončati že začete projekte, med drugim notranji cestni obroč, kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje in vrtec v Podutiku. Jarh se je zavzel predvsem za odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in zmanjšanje brezposelnosti. Po Rožejevem mnenju so potrebni predvsem manjši projekti, ki bodo dejansko pomagali prebivalcem Ljubljane, Jazbinšek pa je izpostavil zahteve EU po zmanjšanju prašnih delcev.
Problem praznih stanovanj, ki naj bi jih bilo v Ljubljani okoli 26.500, bi nekateri kandidati rešili predvsem z obdavčitvijo teh stanovanj. Rožej in Škerl sta opozorila, da je to treba narediti na ravni države. Z obdavčitvijo se strinja tudi Janković, ki meni, da bi s povečanjem ponudbe stanovanj cena padla.
Kucler Dolinarjeva predlaga oblikovanje fonda stanovanj z ugodnimi najemninami predvsem za mlade družine, uvedbo stanovanjskega sklada podpira tudi Jazbinšek. Glavan meni, da se je v Ljubljani preveč gradilo, predvsem v industrijskem delu, Jazbinšek pa je opozoril, da so vsi stanovanjski skladi gradili tržna stanovanja in ne neprofitnih, ki bi bila cenejša. Jarh bi uvedel moratorij na gradnjo, dokler so stanovanja še prazna.
Kandidati so se dotaknili tudi zadolževanja mesta. Kot je prepričan Glavan, je treba zniževati dolg v mestni blagajni, zavzema pa se za gradnjo tistega, kar je nujno potrebno. Jazbinšek je ob tem opozoril, da se Ljubljana letos zadolžuje za toliko, kolikor plačuje dolgove za nazaj. Po njegovem mnenju mora biti proračun uravnotežen. Tudi po Jarhovem mnenju zadolževanje ne pride v poštev, saj je že sedaj preveliko, rešitev je, kot pravi, v takšnih partnerjih, ki bodo ponudili zaposlitve z dodanimi vrednostmi.
Če bi želeli ves dolg vrniti, bi morali v dveh letih ustaviti vse investicije, je dejal Janković, ki se zavzema za javno-zasebna partnerstva in evropska sredstva. V zvezi z evropskimi sredstvi je Kucler Dolinarjeva opozorila na problem njihovega premajhnega črpanja, pri kreditih je treba po njenem mnenju iskati možnost podaljšanja njihove ročnosti, kandidatka pa načrtuje tudi sodelovanje z zasebnimi partnerji. Tudi Rožej se zavzema za sodelovanje z zasebnimi partnerji, vendar opozarja, da ti ne stojijo ravno v vrsti. Glede evropskih sredstev pa poudarja, da je Ljubljana doslej zanje prosila le pri manjših projektih, treba pa se je lotiti večjih. Da je treba denar v mestno blagajno pripeljati z investitorji in evropskimi sredstvi, meni tudi Škerl, ki poudarja, da jih je treba nameniti za razvoj gospodarstva. Prepričan je tudi, da mesto novih kreditov na kratki rok ne bi preneslo.
Hkrati z nedeljskimi županskimi volitvami bo potekal tudi referendum o družinskem zakoniku. Zakonik bodo, kot so napovedali danes, podprli Janković, Rožej in Jazbinšek, Kucler Dolinarjeva, Glavan, Jarh in Škerl pa bodo na referendumu glasovali proti.
