Ustavna komisija je poleg tega sprejela še sklep o ustanovitvi strokovne skupine za spremembo 148. člena ustave. Izmed ustavnih pravnikov bosta v strokovni skupini Lojze Ude in Tone Jerovšek, skupino pa bo koordiniral Miro Cerar. Poleg njih bodo v skupini še ekonomist Žiga Andoljšek, nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar, ekonomist Igor Masten, vrhovni državni revizor Jorg Kristijan Petrovič in ekonomist Tine Stanovnik.

Skupina bo na podlagi sklepov ustavne komisije pripravila mnenje in stališča o predlogu za vnos fiskalnega pravila v ustavo in tudi osnutek predloga ustavnega zakona, ki ga bo sprejela komisija. Vlada je pred slabima dvema tednoma sprejela predlog spremembe 148. člena ustave, s katerim bo Slovenija v sladu z medvladno pogodbo 25 članic EU o fiskalnem paktu v ustavo vnesla fiskalno oziroma zlato pravilo, po katerem morajo biti proračuni sektorja država brez zadolževanja uravnoteženi ali v presežku.

Sektor država med drugim vključuje državni proračun, proračune lokalnih skupnosti, pokojninsko in zdravstveno blagajno, Slovensko odškodninsko družbo, posredne uporabnike državnega in lokalnih proračunov ter javne zavode, sklade in agencije, ki se več kot v 50 odstotkih financirajo z javnimi sredstvi. Vladni predlog spremembe ustave dovoljuje, da so proračuni tudi v primanjkljaju, kadar je to potrebno za odpravo večjih posledic naravnih nesreč ali drugih izjemnih okoliščin, ki imajo pomembne finančne posledice za državo. Tako nastali primanjkljaji pa se morajo pokriti s presežki drugih let.

Fiskalno pravilo se bo v skladu s predlogom začelo uveljavljati šele za proračun 2015, vendar pa morajo biti že proračuni pred tem letom pripravljeni tako, da bodo omogočili začetek veljave pravila. Predlog spremembe ustave predvideva tudi sprejetje posebnega zakona, ki bo podrobneje opredelil izvedbo fiskalnega pravila, DZ pa ga bo moral tako kot ustavni zakon za spremembo ustave potrditi z dvotretjinsko večino.

Virant: Možnost dodatnega soglasja

Poleg zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo se po neformalnem sestanku predstavnikov parlamentarnih strank s predsednikom DZ Gregorjem Virantom kaže možnost soglasja še za nekaj sprememb ustave. Ustavno večino v DZ bi lahko med drugim dosegli pri spremembah glede DS, referendumske zakonodaje in razbremenitve ustavnega sodišča, meni Virant.

Verjetnost soglasja strank se kaže tudi pri ustavni spremembi, s katero bi razbremenili delo ustavnega sodišča, ki bi se po Virantovih besedah osredotočilo na presojo ustavnosti zakonov in "ne na cel kup bagatelnih zadev, s katerimi se sedaj ukvarja". Na področju sodstva bi stranke lahko dosegle soglasje glede uvedbe poskusnega mandata za sodnike. Velika večina strank se strinja tudi s spremembami na področju pristojnosti državnega sveta.

Nekateri se zavzemajo za njegovo ukinitev, nekateri pa za preoblikovanje, ob čemer pa Virant ocenjuje, da obstaja realna možnost za ukinitev tega organa. Državnemu svetu mandat poteče konec tega leta in če bodo za njegovo ukinitev dosegli soglasje, je po Virantovih besedah smiselno, da to storijo s pretekom mandata.

Predsednica NSi Ljudmila Novak ocenjuje, da so možne širše spremembe ustave, zlasti pa v omenjenih štirih točkah. Glede referendumske zakonodaje se NSi sicer ne strinja s kvorumom, ki bi določal veljavnost referenduma. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je ocenil, da bo nadaljevanje razprave o ustavnih spremembah pokazalo, da bo zelo težko oblikovati konkreten predlog, s katerim bi spreminjali ustavo.

Po besedah vodje poslanske skupine Pozitivne Slovenije (PS) Janija Möderndorferja so danes predvsem ugotovili, da je smiselno še nekaj časa nameniti razpravi o predlogih za spremembe ustave. Ukinitvi DS v PS nasprotujejo, a bi po njegovem mnenju lahko našli skupen jezik.