Kot je dejal Hammarberg, je na območju nekdanje Jugoslavije še vedno preveliko število žrtev vojne, ki niso dočakale pravice, medtem ko je hkrati na prostosti preveč storilcev vojnih zločinov. "Vojne rane so še vedno prisotne in menim, da je treba nujno zaključiti postopke kaznovanja vseh odgovornih (za vojne zločine)," je v Sarajevu še dejal komisar Sveta Evrope.

Po njegovih besedah v predstavljenem dokumentu sicer ni bistveno novih elementov glede na prejšnje analize, a problemi, ki se že leta ne rešujejo, še naprej terjajo odločno reagiranje. V tematskem poročilu, ki ga je pripravil, komisar SE analizira možnosti za vzpostavitev trajnega miru na območju nekdanje Jugoslavije po vojnah v 90. letih prejšnjega stoletja. Ključna med 25 priporočili, ki jih je omenja Šved, je odprava nekaznovanosti oziroma nadaljevanje procesa, ki ga je začelo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

"Nekaznovanost za vojne zločine še vedno obstaja, usoda 13.500 izginulih pa še ni pojasnjena," je tudi opozoril. Ob tem je treba pozornost, tako Hammarberg, posvetiti tudi razlagi razsodb. "Nekatere od obsojenih v Haagu obravnavajo kot junake in ne kot zločince, kar je posebej zaskrbljujoče," je menil in dodal, da je pomembno razumeti, zakaj se sprejemajo razsodbe na podlagi poveljniške odgovornosti, in da se razsodbe ne nanašajo na narodne skupine, temveč na posameznike.

Komisar je v poročilu navedel priporočila za štiri glavne točke, ki so poleg omenjene odprave nekaznovanosti še zagotavljanje primerne in učinkovite odškodnine za vse žrtve vojne, ugotovitev in prepoznanje resnice, vezane na množične kršitve človekovih pravic, ter institucionalne reforme. S Hammarbergovimi priporočili naj bi učinkovito preprečili, da se dogodki iz preteklosti ne bi več ponovili.

Komisar tudi o vprašanju izbrisanih

Ob vprašanju zagotavljanja primerne in učinkovite odškodnine za vse žrtve vojne se je Hammarberg v poročilu dotaknil tudi vprašanja izbrisanih in njegovega reševanja v Sloveniji. Izbrisanim je tako namenjeno eno od podpoglavij. V njem je komisar med drugim zapisal, da je imel izbris resen negativen vpliv na uživanje temeljnih človekovih pravic izbrisanih, vključno s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja ter ekonomskih in socialnih pravic.

Izbrisanim pozornost namenja tudi v povzetku poročila, v katerem med drugim pravi, da prizadevanja vlade, da bi se spopadla s tem vprašanjem, doslej niso obrodila veliko sadov, zato bo po njegovih besedah potrebnih več prizadevanj, osredotočenih na človekove pravice. Hammarberg bo iz Sarajeva odpotoval tudi v Beograd in Zagreb, v sredo in četrtek pa bo skupaj z naslednikom na položaju komisarja SE za človekove pravice Nilsom Muižnieksom ter s sodelavci tudi na delovnem obisku v Sloveniji. Hammarberg namreč z 31. marcem končuje mandat.