Šušteršič pravi, da imajo veliko prošenj za pogovor in sproti ocenijo, kaj je pomembno in kaj sodi na področje politike, ki jo njihov resor vodi. V primerih, kjer presodijo, da bi jim to lahko bilo v pomoč pri vodenju politike, se pustijo informirati.
Druga stvar pa je, dodaja Šušteršič, če nekdo išče stik preko tretjih oseb ali želi izkoriščati poznanstvo z nekom. Pezdir je namreč prejšnji teden obsodil poskuse, da bi prek njega vplivali na odločitve Šušteršiča. Kot je danes zagotovil Šušteršič, pri njem še ni bilo nikogar, ki bi rekel, da se je za sestanek z njim dogovoril s Pezdirjem. Niti ga ta ni klical in rekel, da bi neka oseba želela priti do njega.
Ponovno brez imen o vpletenih
Ekonomist Rado Pezdir sicer v današnji kolumni v Financah znova piše o mehanizmih korupcije v Sloveniji. Kot je napovedal, tokrat navaja tri primere, imen vpletenih pa ne omenja.
Vse, ki zaradi strahu o primerih korupcije molčijo, Pezdir svari, da zaradi tega "paraziti postajajo vse močnejši in vse bolj stiskajo državo v kremplje". Strah je po njegovem odveč, in kot piše, sam mirno živi dalje in ni nobenega ogrožanja varnosti.
Vsem, ki se morda bojijo pristranskosti ali neučinkovitosti protikorupcijske komisije in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), pa sporoča, da mu tisto, kar je videl, vliva zaupanje. Če komisija in NPU ne bosta naredili ničesar, pa naj gredo s svojimi primeri v medije.
Mešanje lobiranja in korupcije
V Slovenskem združenju lobistov (SZL) pa so danes pojasnili, da v zadnjih dneh spremljajo različne izjave o korupciji, podkupovanju in parazitih v povezavi s terminom lobiranje, ob tem pa poudarjajo, da "lobiranje kot zakonsko regulirana, prepoznana, uveljavljena in priznana dejavnost s podkupovanjem in korupcijo nima prav nikakršne zveze".
Ob tem v SZL ostro zavračajo "s korupcijo stigmatizirano razumevanje in prikazovanje dejavnosti lobiranja", hkrati pa protikorupcijsko komisijo ter ostale pristojne institucije pozivajo, naj "jasno in nedvoumno povedo, kaj je in kaj ni lobiranje, pod kakšnimi pogoji se lobistična dejavnost pri nas lahko opravlja in kdo se lahko predstavlja in izstavlja račune kot lobist".
Slaba luč in škoda gospodarstvu
Aktualne medijske zgodbe mečejo slabo luč na tiste lobiste, ki upoštevajo trenutno zakonodajo, opozarjajo v SZL in dodajajo, da "populistično mešanje lobiranja in korupcije" ne škodi zgolj lobistom, temveč tudi gospodarstvu, "saj otežuje pridobivanje še kako potrebnih tujih investitorjev za vstop v javno zasebna partnerstva.
Ob tem spominjajo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jasno določa, kdo so lobisti in katero dejavnost lahko opravljajo, hkrati pa opozarjajo na pomanjkljivosti in nedorečenosti v naši zakonodaji. Kot pišejo v SZL, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije daje poudarek in ureja zgolj nadzor nad državnimi uslužbenci in vplivanjem le-teh, lobistov in njihovih statusnih vprašanjih pa se ne dotika.
Negativen prizvok ostaja
Zakon je, kot poudarjajo, treba ustrezno dopolniti, ker je le zakonska opredelitev standardne klasifikacije lobistične dejavnosti edina prava podlaga za izstavljanje davčno priznanih računov ter pravna podlaga za pogodbeno ureditev odnosa z naročnikom lobistične storitve.
V Sloveniji ima dejavnost lobiranja še vedno negativen prizvok, to dejstvo pa odvrača morebitne lobiste, da bi svojo dejavnost vpisali v register Komisije za preprečevanje korupcije, še pišejo v SZL.
Menijo tudi, da bi "se moral odnos javnosti do zakonsko opredeljenega lobiranja in registriranih lobistov korenito spremeniti iz zdaj napačnega povezovanja s korupcijo v pozitivno in družbeno sprejemljivo prakso". Pozivajo pa, naj se poskusi nezakonitega in neregistriranega vpliva na lobirance ostro sankcionirajo.
