Za izboljšavo zakonodaje je odprtih več možnosti, poudarja Pličanič. Ena od možnosti je, da bi se določila točno določena višina sredstev dolga, nad katerimi bi bilo mogoče za plačilo tega dolga uporabiti nepremičnino kot sredstvo poplačila. Pri tem poudarja, da je vprašljivo, ali bi s tem še vedno dovolj učinkovito varovali upnike in ali bi s tem morda še poslabšali plačilno nedisciplino.

Obstaja pa tudi možnost spremembe zakonodaje, s čimer bi se določil vrstni red uporabe izvršilnih sredstev. Ta odločitev je sedaj v rokah upnika, sodišče pa mora, če dolžnik temu ne nasprotuje, upoštevati njegove predloge, pojasnjuje minister. Vrstni red uporabe izvršilnih sredstev, ki bi bil določen z zakonodajo, pa bi po njegovih besedah izhajal iz načela sorazmernosti. Začel bi se torej z najblažjimi posegi v premoženje, na koncu pa bi posegel še v nepremičnino, pojasnjuje.

Minister meni, da je za jutri napovedana deložacija neodložljiva. Sodnega izvršitelja namreč veže zakon, zaradi česar jo bo moral izvesti, še pojasnjuje.

Pravosodni sistem sredi medijskega linča

Vrhovno sodišče je "zaradi trenutnega medijskega linča", ki ga doživlja pravosodni sistem zaradi primera Vaskrsić podalo izjavo, v kateri so razjasnili, kako poteka pravni postopek v primeru izvršbe, dodali pa so, da je v omenjenem primeru bila zgodba na začetku predstavljena skrajno neobjektivno. Vrhovno sodišče RS je v izjavi za javnost sporočilo, da so ''zaradi velikega zanimanja javnosti, težkih posledic za dolžnika, napadov na sodnico ter interesa vseh strani, da se razjasnijo dejstva glede poteka izvršilnih postopkov in dražbe nepremičnin zoper Zorana Vaskrsića'' odredili službeni nadzor.

''Cilj sodnega varstva v izvršilnem postopku ni odločanje o spornih pravicah, temveč prisilna izvršitev dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba ali druga izvršljiva listina. V izvršilnem postopku je sodišče vezano na predloge upnika, ki odreja predmet in sredstvo izvršbe, torej tudi prodajo nepremičnine. Zaradi varstva dolžnika pa zakon določa, da lahko sodišče na dolžnikov predlog določi za izvršbo drugo primerno sredstvo za izvršbo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik,'' so zapisali.

Zasega hiše redka, a učinkovita grožnja

Vrhovno sodišče je na lastno iniciativo izvedlo analizo izvršb na podlagi verodostojne listine za obdobje od leta 2008 do 2012. Kot so zapisali, so ugotavljali, v kolikšnem številu primerov je bila izvršba predlagana nato pa to primerjali s podatki o številu dejansko prodanih nepremičnin na dražbi. Natančne podatke o tem si lahko preberete v njihovi objavi.

Ugotovili so, da število razpisanih dražb nepremičnin v zadnjih letih narašča, manjša pa se delež dejansko prodanih nepremičnin. Glede na slednje dejstvo sodišče sklepa, da do prodaje nepremičnine sploh ne pride, ker dolžniki najdejo način poplačila dolga še pred prodajo. ''Upniki tovrstno sredstvo izvršbe torej predlagajo predvsem kot učinkovitejši način pritiska na dolžnika oziroma neplačnika. Nepremičnine v številnih primerih pomenijo edino oprijemljivo premoženje, s katerim dolžnik razpolaga, zato je izvršba s prodajo nepremičnine, oziroma predvsem grožnja z njo, učinkovito sredstvo za prisilo dolžnika k poravnavi dolga,'' pojasnijo v izjavi.

Skrajno neobjektivno

Sodišče se obrne tudi na trenutno odmevni primer družine Vaskrsić, ki jo jutri čaka zasega hiše. Glede na to, da je sodišče v svoji analizi ugotovilo, da se v zelo malem odstotku nepremičnino dolžnika rubi in dejansko proda na dražbi, menijo, da ''se konkreten primer v luči tovrstnih podatkov zdi izjema, do sedaj znana dejstva pa napeljujejo na sklep, da je bila prodaja nepremičnine posledica neaktivnega ravnanja sicer plačilno sposobnega dolžnika. Posledice prodaje nepremičnine so za dolžnika hude, vendar sodna veja oblasti ne sprejema zakonov.''

Vrhovno sodišče (foto: Luka Cjuha).

Okrcali so tudi medije in zapisali, da je bila konkretna zgodba v medijih v začetku predstavljena na zavajajoč in izrazito enostranski način ter brez ustreznega upoštevanja pojasnil sodišča, kar se zdi etično problematično tako s strani odvetnikov kot tudi nekaterih medijev ter neupravičeno vpliva na objektivno dojemanje sodnih postopkov ter zaupanje v načela in institucije pravne države. ''V zvezi s tem bo Vrhovno sodišče v najkrajšem času organiziralo strokovni posvet.''

Napad na institucionalno neodvisnost sodstva

Sodišče je dodalo, da je zakonodaja taka kot je, ''alternativa sedanji ureditvi pa bi bilo zakonsko določeni minimalni prag denarne terjatve kot pogoj za nepremičninsko izvršbo, kar je bilo Ministrstvu za pravosodje predlagano že ob spreminjanju izvršilne zakonodaje v okviru twinning projekta v letu 2006, vendar je bil ta predlog zavrnjen zaradi ocene, da v tem primeru številni dolgovi ne bi bili izterjani.''

Zaključujejo, da je ''sklep vlade, ki, kot izhaja iz navedb medijev, razmišlja o morebitni reviziji tovrstnih primerov, v sistemu delitve oblasti nima pravne podlage in ga je mogoče razumeti kot napad na institucionalno neodvisnost sodstva,'' pričakujejo pa, da se bo vlada v svojem mandatu zavzemala za krepitev plačilne discipline in spodbujala spoštovanje odločitev, sprejetih v sodnih postopkih.