"Acta z zamrznitvijo ni ad acta, ampak je z zamrznitvijo samo zamrznjena," je uvodoma v imenu poslanske skupine Pozitivne Slovenije (PS), ki je tudi zahtevala sklic seje in omenjeni sklep, povedal predsednik odbora za zadeve EU Roman Jakič in dodal, da želijo, da bi se zadevo pripeljalo v DZ, ki je pravi prostor za odločanje o tej zadevi.

Pri tem je pojasnil, da bi bilo po mnenju PS potrebno odstopiti od Acte oziroma zakon o ratifikaciji sporazuma zavrniti. Menijo, da je sporazum pravno nejasen in ni v skladu z mednarodnimi pravnimi standardi. Med drugim sili ponudnike dostopa do interneta v nadziranje v lastnih omrežjih in posredovanje osebnih podatkov domnevnih kršiteljev, kar bo vplivalo na svobodo izražanja, komunikacijsko zasebnost in dostop do kulturnih dobrin. Kot tak lahko škoduje tudi mednarodni trgovini in razvoju inovacij.

V. d. generalne direktorice direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Vinka Soljačić je v odgovoru pojasnila, da naj bi vlada po februarski napovedi o zamrznitvi sprejela tudi sklep o zamrznitvi postopka ratifikacije sporazuma. Obenem je še dejala, bi bilo po mnenju vlade pred odločitvijo za nadaljevanje postopkov v zvezi z Acto primerno počakati na rezultate potekajočih razprav tudi na ravni EU.

Te naj bi se sklenile do poletja, med njimi bo tudi mnenje Sodišča EU. Takrat bo po njenih pojasnilih na voljo več informacij, na podlagi katerih se bo potem lahko odločilo, kako oziroma po kateri poti nadaljevati postopke v zvezi z Acto.

Orožje za kritiziranje vlade

V to smer je govoril tudi državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Božo Cerar, temu pa je nato pritrdilo tudi več koalicijskih poslancev, zato predlog PS ni dobil podpore. Odbora sta se tako le seznanila z nadaljnjim postopkom sprejemanja Acte. Podpredsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Jerovšek (SDS) je med drugim dejal, da bi v primeru, da bi vlada sledila predlogu PS, opozicija s tem dobila politično orožje za kritiziranje vlade, češ da je sprejela predlog zakona o ratifikaciji.

"Če prav razumem, smo vsi proti, ampak o tem, da smo proti, pa nočemo odločati. Zakaj?" se je v odgovoru spraševal Jakič in dodal, da zakaj vlada, če sama podobno kot tudi stroka meni, da je Acta slaba, ne sprejme sklepa o odstopu od Acte. Sporazum Acta so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije, med njimi tudi Slovenija.

Po podpisu ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic. Sporazum je sprožil veliko neodobravanje civilne družbe, tudi zaradi tega je zamrznitev procesa ratifikacije napovedalo že več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija.