Župan je povedal, da je leta 2004 izvedel, da je občina lastnica nekaterih zemljišč na Krimu, kjer stojijo nekateri objekti ministrstva za obrambo (Mors) in antenski stolp. Nad informacijo je bil presenečen, saj je mislil, da so vse parcele v lasti Morsa, kljub temu pa je poskrbel, da se je občina vpisala v zemljiško knjigo kot njihov lastnik.

Ker občina ni imela namena, da bi od Morsa zahtevala vrnitev zemljišč v naravi, se je strinjala, da se ta prepišejo na Mors, s pogojem, da dom na Krimu ostane last občine Ig - služil naj bi namreč pri razvijanju njene turistične dejavnosti.

S tem pa se ni strinjal Mors, ki je dom že leta 1992 oddal v najem Planinskemu društvu Podpeč-Preserje. Leta 2007 je zato Mors na sodišče vložil tožbo, s katero je zahteval ugotovitev, da so zemljišča v lasti Morsa. Slednje je dokazoval z navedbo, da je leta 1977 tedanja občina Vič-Rudnik (pravna predhodnica občine Ig) s sklepom prenesla na tedanji Zvezni sekretariat za narodno obrambo, ki naj bi občini za to nakazal tudi kupnino.

Čeprav Cimperman opozarja, da omenjeni sklep ne obstaja, je Okrožno sodišče v Ljubljani odločilo, da je lastnik spornih nepremičnin Mors. Pri tem mu je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče RS in zavrnilo zahtevo občine za revizijo. Slednja se je na to pritožila na Ustavno sodišče RS, katerega odločitev pa še vedno čaka.

Cimperman se ob tem boji, da je za občino dom izgubljen, ob tem pa se se sprašuje, kje je pravna država. Opozarja tudi, da planinsko društvo v nasprotju s pogodbo dom daje v podnajem, prav tako da je brez gradbenega dovoljenja spremenilo njegovo zunanjost.

Za parcele na območju Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje je župan povedal, da je bil enako kot za parcele na Krimu prepričan, da so v lasti Morsa, vendar se je leta 2010 izkazalo, da je del parcel še vedno pisanih na občino. Ko so stvari preverjali, so ugotovili, da je mesto Ljubljana parcele decembra 1994 z menjalno pogodbo zamenjalo z Morsom, in sicer za zemljišča na območju nekdanjih kasarn na Metelkovi in na Kodeljevem.

Slednje je, kot je danes opozoril Cimperman, mesto naredilo kljub temu, da za to ni imelo več pooblastil. Že pred tem so bili namreč sprejeti vsi zakoni o ustanovitvi občin, med njimi tudi občine Ig, njihovih območij, izvedene pa so bile tudi že prve lokalne volitve. Občina Ig se je zato po besedah župana odločila za tožbo, s katero zahteva ugotovitev ničnosti omenjene pogodbe, ki pa še ni končana.

Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so v odzivu na navedbe Cimpermana za STA zapisali, da je bila pogodba s strani mesta Ljubljana podpisana 21. decembra 1994, dva dni pozneje pa jo je, kot je razvidno iz pogodbe, podpisalo še ministrstvo. Občina Ig pa je bila kot samostojni pravni subjekt vpisana v register pravnih subjektov 29. decembra 1994, navajajo na MOL.

Dodajajo še, da MOL s tožbo - ta je bila vložena 5. marca letos - še ni seznanjena. Z Občino Ig sicer na MOL dobro sodelujejo, zato jih čudi, da jih Občina Ig o zadevi ni seznanila.

Na nepravilnosti župan Iga sicer opozarja tudi v primeru dveh parcel ob novem naselju Rastuka na Igu. Po zakonu o javnih skladih bi morala namreč država obe parceli prenesti na občino, a se to do zdaj še ni zgodilo. Občina je zato leta 2010 zoper državo vložila tožbo, s katero uveljavlja lastninsko pravico, a tudi ta še ni končana.

Državno pravobranilstvo namreč vztraja, da sta omenjeni parceli v javnem interesu - menda naj bi država na njih gradila nov zapor, pravi Cimperman - in se ni pripravljeno pogovarjati. Ob tem pa župan opozarja, da je država, ki zatrjuje, da sta parceli v javnem interesu, eno izmed njih leta 2009 uvrstila v odlok o načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države, v katerem je izrazila interes za njeno prodajo. Cimperman zato sumi, da skuša nekdo parcelo poceni prodati.

Župan, ki škodo v primeru izobraževalnega centra in Rastuke ocenjuje na več kot 16 milijonov evrov, za škodo v primeru Krima pa pravi, da je neizmerljiva, državo poziva, naj čim prej uredi vse tri zadeve.