Tilen Mlakar iz zavoda Kul.si, ki je podpisan pod sporočilo, je za Žurnal24 pojasnil, da bo referendumom o družinskem zakoniku (DZak) spodbudil trgovino z otroki, saj določa, da se lahko tudi istospolne skupnosti svobodno odločajo o rojstvu otrok. V 60. členu DZak je sicer zapisano, da "zakonca svobodno odločata o rojstvu otrok". Nasprotniki DZak trdijo, da bo zakonik dal podlago za zahteve po legalizaciji nadomestnega materinstva. To je pri nas prepovedano tako v zakonu o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo kot v kazenskem zakoniku.
"Postavlja se vprašanje, čigavih otrok, če istospolna skupnost sama ne more spočeti otroka," je za Žurnal24 opozoril Mlakar in dodal, da je člen, na katerega se to navezuje, pravna podlaga za nadaljnje zahteve po legalizaciji umetne oploditve zdravih žensk in tako imenovanega nadomestnega materinstva. Po Mlakarjevem mnenju pa tu že prihajamo na polje trgovanja s posameznikovimi spolnimi celicami, nosečnostjo... in posledično z otroki. Mlakar je s tem tudi pojasnil trditev, da zakonik omogoča izkoriščanje žensk v socialni stiski.
Napačno pojmovanje
Nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, pod pristojnostjo katerega je bil DZak pripravljen, je za brezplačnik pojasnil, da se 60. člen ne nanaša na partnerske skupnosti, saj govori o zakoncih, torej o poročenih parih. Po DZak se istospolni pari še vedno ne morejo poročiti, tako Svetlik, sklenejo lahko le partnersko skupnost. Nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve je še opozoril, da je nadomestno materinstvo pri nas prepovedano, posvojitve pa novi DZak ureja še restriktivneje od obstoječega.
Svetlik je tudi pojasnil, DZak istospolnim parom izrecno prepoveduje zunanje posvojitve. Katjuša Popovič, vodja Društva Ključ, ki se bojuje proti trgovini z ljudmi, pa je za Žurnal24 opozorila, da neutemeljene navedbe nasprotnikov zakonika o trgovini z otroki škodujejo dejanskemu boju proti trgovini z ljudmi in preventivi. Popovičeva je prepričana, da avtorji takih izjav o realnih pasteh trgovine z ljudmi ne pripomorejo k ozaveščanju rizičnih skupin, v prvi vrsti otrok in njihovih staršev.
