Da je majhnost tako pozitivna kot negativna lastnost prestolnice, so se strinjali tudi strokovnjaki Simon Kušar s filozofske fakultete, Matjaž Uršič s fakultete za družbene vede, Tomaž Novljan s fakultete za arhitekturo in Martina Merslavič iz podjetja Siemens, ki so na okrogli mizi, organizirala jo je katedra za občo sociologijo na filozofski fakulteti, pod drobnogled vzeli Ljubljano, jo primerjali z drugimi slovenskimi mesti, potegnili nekatere vzporednice s svetovnimi metropolami ter analizirali življenje v našem glavnem mestu in izmerili njegov trenutni utrip.

"Ljubljana je v primerjavi z drugimi prestolnicami majhna in to zagotavlja kakovostno življenje in visoko raven varnosti," je izpostavil Uršič, predavatelj prostorske sociologije. Prav tako ni bil presenečen, da so Ljubljančani in Ljubljančanke, kot je pokazal posnetek, kot pozitivne lastnosti mesta ob majhnosti našteli tudi veliko število urejenih zelenih površin, biciklje in dejstvo, da so stolpnice odrinjene na obrobje.

Čeprav imajo Ljubljančanke in Ljubljančani svoje mesto radi in se v njem dobro počutijo, pa si želijo tudi nekaterih izboljšav. Več kolesarskih stez, boljša ureditev mestnega prometa, več kulturnih prireditev za mlade in bolj ugodne cene so le nekatere izmed stvari, ki jih prebivalci in obiskovalci Ljubljane v mestu pogrešajo.

"Bivanje v mestu ima svoje prednosti in slabosti. Gre za kompromis, na katerega se moramo navaditi," je o življenju v mestih pojasnil Novljan. Merslavičeva je ob tem poudarila, "da je v interesu večine županov predvsem rast mesta glede na število prebivalcev, medtem ko na ekonomsko moč in druge pomembne dejavnike pozabljajo". Prav število prebivalcev je tisto, kar prebivalci Ljubljane pričakujejo, da se bo v prihodnosti povečalo, drugih večjih sprememb pa ne pričakujejo. "Morda bi morali biti pri tem nekoliko bolj futuristični," je zbranim svetoval Uršič.