"Da bi bila iz takšnih razlogov odpovedana pogodba o zaposlitvi, do zdaj še nismo slišali," nam je na vprašanje, ali so v preteklosti že obravnavali podobne primere, odgovorila namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut Strle.
Protiustavna določba v pogodbi o zaposlitvi?
Če bi se Žitnik odločil za tožbo zoper svojega nekdanjega delodajalca - po poročanju nekaterih medijev do tega vendarle ne bo prišlo, bi moral delodajalec dokazati, kakšna je bila dejansko kršitev v konkretnem primeru. Primer je sicer zelo specifičen, saj je igralniška dejavnost zelo "odvisna" od vsakokratne oblasti (koncesije). "Sama si ne znam predstavljati, na kakšen način bi lahko nekdo utemeljil, da je nekomu zakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi podobnega primera. Vprašamo se lahko, ali je lahko vsebina in oblika izražanja političnih mnenj sploh del določene obveznosti v pogodbi o zaposlitvi. Menim, da ne. Taka določba v pogodbi o zaposlitvi bi bila protiustavna," je prepričana odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Ob tem sicer navaja možnost, da bi lahko bila obveznost, ki naj bi bila v konkretnem primeru kršena, zapisana v pogodbi o zaposlitvi zaradi specifike poklica. "Vendar si ne znam predstavljati poklica, za katerega bi veljala omejitev izražanja," razmišlja Zidar-Klemenčičeva. Med drugim tudi zakon o delovnih razmerjih (ZDR) izrecno določa, da niti kandidat za zaposlitev niti delavec pri dogovarjanju glede delovnega razmerja oziroma med trajanjem delovnega razmerja ne moreta biti postavljena v neenakopraven položaj zaradi verskega, političnega ali drugega prepričanja. "Vprašanje torej je, ali delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi njegovih osebnih okoliščin oziroma političnih izjav, ne krši prepovedi diskriminacije," se sprašuje Lemut-Strletova.
Facebook prijatelji so naše občinstvo
Dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti se ne spominja, da bi zaradi podobnega primera že prišlo do sodnega spora, vendar poudarja, da je šlo v konkretnem primeru za zaposlenega, ki skrbi za odnose z javnostmi, torej predstavlja vez podjetja z javnostmi. Tudi če konkretna določba v pogodbi o zaposlitvi, ki bi zaposlenemu naložila, kako naj se obnaša na družbenih omrežjih, ne bi obstajala, po njegovih besedah že sam ZDR nalaga zaposlenemu, da ne škoduje svojemu delodajalcu. "Gre za obveznosti, ki izhajajo iz lojalnosti delavca svojemu delodajalcu. Krivdni razlog, ki je po ZDR definiran z enim stavkom, in sicer kot kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je lahko podlaga za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar pa je v določeni meri odvisno tudi od vsebine pogodbe o zaposlitvi," pojasnjuje Tičar.
Čeprav so se pri informacijskem pooblaščencu že srečali s primeri, ko je bil kandidat za zaposlitev domnevno zavrnjen kot neprimeren, razlog pa naj bi bil v informacijah, ki jih je potencialni delodajalec o njem izvedel na spletu, Lemut-Strletova opozarja, da je treba biti pri vprašanju glede vdora v zasebnost pri družbenih omrežjih nekoliko previdnejši. "Odgovor je namreč odvisen vsaj od nastavitev zasebnosti, ki jih je izbral posameznik, in od števila njegovih 'facebook prijateljev'. Večje ko je število 'prijateljev', ki jih posameznik sprejme, manjša je stopnja zasebnosti, ki jo lahko pričakuje glede svojih informacij in podatkov v družbenem omrežju. Na ta vidik vse prevečkrat pozabimo. 'Facebook prijatelji' v veliki večini niso naši prijatelji, ampak bolj naše občinstvo," pojasnjuje namestnica informacijske pooblaščenke, kjer uporabnike spleta vedno znova opozarjajo, naj na družbenih omrežjih objavijo samo informacije in podatke o sebi, ki bi jih bili tudi sicer pripravljeni deliti s katero koli množico ljudi - za vselej.
