Poročali smo že, da so zaposleni na šolsko ministrstvo in medije naslovili pismo, v katerem so med drugim poudarili, da Milovanovićeva ni primerna za mesto direktorice ravno zato, ker je solastnica domnevno konkurenčnega podjetja. Vse bolj pa se zdi, da se posamezniki Milovanovićeve niso otepali zaradi njene lastniške povezave z zasebnim podjetjem, ampak da je bil glavni vzrok njen program. Petintridesetletna učiteljica matematike vidi namreč izhod iz krize samo v trdem delu, novih programih in povsem drugačnem človeškem pristopu, kot so ga bili doslej vajeni na Ljudski univerzi Celje.
Javni zavod, ki je v lasti celjske občine, je pred nekaj leti zabredel v izgubo, ki se je samo še poglabljala. Vršilec dolžnosti direktorja Aleš Štepihar, ki je zaradi hudih notranjih sporov in posledično zaradi osebnih razlogov lani poleti odstopil, je pred štirinajstimi dnevi komaj izplačal plače za december in poravnal račune za kurjavo. Predavatelji, ki za Ljudsko univerzo delajo samo pogodbeno, naj ne bi dobili plačila že več mesecev.
"Finančno stanje na Ljudski univerzi v Celju je zares zelo slabo. Sama sebe včasih vprašam, kaj mi je, da vztrajam pri kandidaturi, saj lahko ob izvolitvi pričakujem samo povprečno plačo in ogromno dela. Po drugi strani si ne morem kaj, da ne bi poskusila rešiti ta zavod, saj mi je zelo prirasel k srcu. Prepričana sem, da imam odličen program, v katerem sem v celoti razdelala materialne in nematerialne strukture. Pri slednjih sem se še posebej usmerila na finančne, kadrovske in organizacijske zadeve. S tem želim poudariti, da zelo dobro poznam nepravilnosti, ki se dogajajo v zavodu. Posamezniki, ki si lastijo Ljudsko univerzo Celje kot družinsko podjetje, se najverjetneje bojijo sprememb. Če bom direktorica, bom namreč delala v skladu z zakonodajo in bom nepravilnosti sankcionirala, kar se od mene tudi pričakuje," pravi odločno Dubravka Milovanovič, ki že več tednov čaka, da bodo na seji sveta razpravljali o njenem imenovanju.
Milovanovićevo, ki sicer na Ljudski univerzi Celje poučuje matematiko, je anonimno pismo zaposlenih presenetilo, saj ima s sodelavci zelo dobre odnose. Milovanovićeva pravi, da želi v javnem zavodu narediti red in z novimi programi privabiti čim več strank. Zaveda se tudi, da si bo morala Ljudska univerza Celje znova pridobiti že zdavnaj izgubljen ugled. "Imamo vse pogoje, da zavod postavimo na noge, vendar bo treba spremeniti miselnost, kar bo za nekatere najtežje. Če me bodo izbrali, bomo vsi trdo delali in znova bomo odprli referat, ki je srce zavoda in kjer je ljudi treba sprejeti z nasmehom in odprtimi rokami. Časa, da bi med delovnim časom hodili k frizerju in po nakupih, zagotovo ne bo," dodaja pomenljivo Milovanovićeva.