Štrovs od države zahteva 54.000 evrov odškodnine. Štrovs je za Delo pojasnil, da je bilo lani oktobra v bližini Dobove odkrito množično grobišče, med preiskavo pa niso mogli ugotoviti, kdo so žrtve, ki so tam pokopane. Domnevno naj bi bili med njimi tudi nemški vojni ujetniki, ki so bili pobiti ob koncu 2. svetovne vojne. Ob tej priložnosti je Nemčija svojega koncesionarja na slovenskem ozemlju, podjetje Veking iz Celja, pooblastila, da opravi dodatne preiskave, s katerimi bi ugotovili, ali so v grobišču v resnici pokopani nemški vojaki, za kar naj bi Veking pridobil tudi dovoljenje ministrstva za delo.
Kot piše časnik, pa je dan prej, preden naj bi začeli delati na tej lokaciji, na ministrstvo, na službo za vojna grobišča, prispelo sporočilo generalne policijske uprave (GPU), da je preiskava prepovedana. Prepoved je Štrovsa presenetila, zato je napisal ugovor in ga po elektronski pošti poslal na GPU, hkrati pa sporočil Vekingu, naj ne hodi na preiskavo, ker je policija pač ne dovoli. Ker je napisal omenjeni ugovor in ga poslal na policijo, je čez nekaj dni dobil vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi zaposlitve.
Marca lani mu je delovno razmerje dokončno prenehalo. Kot piše MMC, je policija pojasnila, da mora preiskava povojnih grobišč, ki so kraji kaznivih dejanj, potekati v skladu z zakonodajo in strokovnimi standardi. To pomeni, da so pri izvajanju sondiranj in prekopov navzoči tudi policisti in kriminalistični tehniki, saj je treba storiti vse, da se kraj ne uniči in poškoduje.
Nesklepčen zahtevek
Časnik razkriva, da je delovno sodišče na začetku obravnave ugotovilo, da Štrovsov tožbeni zahtevek ni natančen, da je slabo definiran oziroma strokovno rečeno nesklepčen. Tožniku je zato odredilo 15-dnevni rok, da s pomočjo strokovnjaka bolj natančno opredeli, kaj, predvsem pa koliko sploh zahteva od države oziroma ministrstva za delo. Nova okoliščina je tudi, da se je Štrovs lani predčasno upokojil, tako da od države zahteva tudi odpravnino ob upokojitvi in razliko med plačo in pokojnino, za obdobje od marca lani, ko se je upokojil, do oktobra 2013, ko bi se upokojil s 40-letno zavarovalno dobo.
Delo še piše, da je državno pravobranilstvo zatrdilo, da razlogi, ki jih kot razlog za odpoved navaja Štrovs, ne držijo. Vztraja pri formulaciji, da je ministrstvo Marku Štrovsu izredno odpovedalo pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbene in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Postopek se bo pred delovnim sodiščem nadaljeval sredi maja.
