Štirje Sudanci in štirje Somalijci so v Slovenijo prišli novembra 2010 v okviru projekta relokacije prebežnikov z Malte EUREMA. Namestili so jih v Integracijski hiši v Mariboru, od koder pa so se z začetkom marca morali izseliti. Eden je Slovenijo zapustil, ostalih sedem pa ostaja v Mariboru.

Vključitev v slovensko družbo ni bila uspešna

Tomaž Gregorc iz ekipe programskega sklopa EPK Urbane brazde, ki je od januarja lani spremljala njihovo bivanje v Sloveniji, ugotavlja, da njihova vključitev v slovensko družbo ni bila uspešna. Šest jih je brezposelnih, eden pa dela kot picopek za skromno plačilo deset ali več ur na dan.

Nobeden od njih ne more študirati, čeprav si to želijo, saj ne morejo dokazati preteklega šolanja in nimajo zadostnega znanja slovenščine. Dve osebi ne moreta uveljavljati vozniškega dovoljenja, obstaja pa še cela vrsta postopkov, do katerih ti prebežniki ne morejo samostojno dostopati. Vseh sedem se želi iz Maribora preseliti v Ljubljano, a si tega zaradi skromne denarne pomoči, ki jo prejemajo, ne morejo privoščiti.

Država bi se morala bolje pripraviti

Gregorc je prepričan, da bi se stvari lahko bolje iztekle, če bi se država bolje pripravila na njihov prihod. "Ni bilo storjenega dovolj za dolgoročno bivanje teh ljudi tukaj," je povedal. "Gre za relokacijo ljudi, ki so bili na Malti že integrirani. Imeli so neodvisne socialne mreže, službe, stanovanja, edina težava je bila, da na Malti niso mogli dobiti državljanstva," je pojasnil.

Osmerica je po njegovih besedah v preselitev v Slovenijo privolila na podlagi zavajajočih obljub o možnostih za zaposlitev, šolanje in združitev z družinami. A tu so jih pričakale številne težave, tako birokratske kot socialne, in po treh mesecih usposabljanja na Andragoškem zavodu Maribor so bili bolj ali manj prepuščeni sami sebi.

Integracija je dvosmeren proces

Na ministrstvu za notranje zadeve priznavajo, da se projekt ni izkazal za idealnega, a vztrajajo, da so osmerici poskušali pomagati po svojih najboljših močeh. Kot je na okrogli mizi ta teden v Mariboru povedala koordinatorka na sektorju za integracijo Sonja Gole Ašanin, se je treba zavedati, da je bil to prvi takšen projekt v Sloveniji. "Bodo pa verjetno izkušnje tega projekta pokazale, ali v bodoče še gremo v te projekte. In če gremo, bo seveda veliko lažje na podlagi teh izkušenj pripraviti program, morebiti ga bolje načrtovati, se morda bolj povezati z nekaterimi drugimi institucijami," je pojasnila.

Poudarila je, da je integracija dvosmeren proces in da je veliko odvisno tudi od pripravljenosti in sposobnosti posameznika. "Osebe, ki so že bile nekako integrirane na Malti, so doživele šok, ko so prišle sem, ker so se morale tu ponovno integrirati. Verjetno so bila njihova pričakovanja drugačna, tudi večja," je pojasnila. "Vsekakor bi bilo potrebnih malo več ur slovenskega jezika v začetnem uvajalnem obdobju. Zelo pomembna pa je tudi motivacija beguncev," je dodala.