Kot so navedli na zavodu, se jih je največ, 35 odstotkov, odločilo za gimnazije. Skoraj toliko devetošolcev, 33 odstotkov, pa se je odločilo za vpis v srednjo strokovno šolo, kar so pri zavodu označili za spodbudno. Največ od teh jih želi nadaljevati šolanje v programih zdravstvene nege, predšolske vzgoje, računalništva in strojništva, so še navedli.
Enajst odstotkov devetošolcev, ki so izpolnili vprašalnik, se je odločilo za vpis v srednje, le 0,17 odstotka pa za nižje poklicno izobraževanje. 21 odstotkov vprašanih se za smer in raven izobraževanja še ni odločilo.
Na zavodu navajajo podatke, da je med gimnazijami največ zanimanja za splošne gimnazije, sledijo pa športne, ekonomske, tehniške in umetniške gimnazije.
Najmanj zanimanja devetošolcev je za izobraževanje za poklice, ki jih na trgu dela praviloma najbolj primanjkuje, so zapisali na zavodu. To so predvsem mesarji, peki in gradbeni poklici, kar pomeni, da prihaja do vedno večjega razkoraka med potrebami gospodarstva in ponudbo ustreznih iskalcev zaposlitve na srednji poklicni ravni.
