"Nemogoče je, da z zakonom predpišete vsem nejavnim televizijam, da gredo samo na en multipleks, ker je to vzpostavljanje monopola z zakonom," je pojasnil nekdanji minister v Pahorjevi vladi, ki se je s tem odzval na sredino potezo vlade.

Vlada je v sredo sprejela predlog novele zakona o digitalni radiodifuziji, s katerim želi doseči, da RTV Slovenija (RTVS) v svojem omrežju digitalne prizemne televizije ne bo več gostila tudi komercialnih programov. Prav to je namreč povzročilo napoved odhoda norveškega Norkringa, upravljalca drugega, komercialnega omrežja.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je ob tem dejal, da so strokovnjaki na direktoratu za informacijsko družbo spremembe zakona pripravili že dolgo časa nazaj, a da so njegovi predhodniki stvar očitno dali v predal.

"Formalno vlada tega ni poslala v DZ, ker ni imela več večine v DZ. Vsebinsko pa gre za rešitev, ki je za Slovenijo škodljiva in ne rešuje problema," odgovarja Lukšič in dodaja, da je v tem primeru vredno pogledati zadevo tudi z očmi protikorupcijske komisije.

Rešitev problema sicer vidi v razpisu dodatnih multipleksov v skladu s slovensko strategijo, "da se izkoristi možnosti oddajnikov in zvez pri javni RTV in tako omogoči simultano rešitev vseh odprtih problemov, ne pa samo enega od v proces vključenih podjetij".

V Pro Plusu vladni predlog zakona o radiodifuziji ocenjujejo kot zgrešen

V medijski hiši Pro Plus predlog novele zakona o digitalni radiodifuziji, ki ga je v sredo sprejela vlada, ocenjujejo kot zgrešen. "Izhaja iz napačnih predpostavk, posledice pa bodo čutili predvsem državljani," so pojasnili v največji komercialni televizijskih hiši v Sloveniji, ki ima pod svojo streho med drugim programa POP TV in Kanal A.

V Pro Plusu pravijo, da Norkring vse od pridobitve koncesije dalje ni uspel pridobiti oziroma zadržati niti enega samega izdajatelja TV-programov v svojem sistemu, "pri čemer je potrebno vzroke za tako stanje iskati predvsem v njem samem".

To dokazuje tudi dejstvo, da v Norkringovem multipleksu B niso uspeli pritegniti niti tistih medijev, ki sicer niso gostovali v multipleksu A, ki ga upravlja RTVS, poudarjajo v Pro Plusu.

Nadaljujejo, da ni prvič, da je tuj investitor tako očitno podcenil slovensko okolje in tehnološko razvitost na področju telekomunikacij - in da tudi ni prvič, da je potem svoje lastne poslovne napake skušal prevaliti na domnevno nekonkurenčno okolje, neurejeno zakonodajo in podobno ter poskušal z grožnjami raznih postopkov pri Evropski komisiji vplivati na izvršno oblast.

Predlog novele zakona dosedanjo konkurenco na področju operaterstva digitalne radiodifuzije spreminja v monopol enega ponudnika, še navajajo in dodajajo, da namen sprememb po vladnem predlogu tako ni preprečitev gostovanja komercialnih izdajateljev v multipleksu A, ampak zagotoviti monopol operaterju multipleksa B.

Pri tem izpostavljajo, da je bila cena digitalnega oddajanja v multipleksu A, ki jo določa RTV Slovenija, nadzirana s strani regulatorja in ugotovljena kot normalna tržna cena. Prav tako je ta cena v povezavi s pokritostjo signala najvišja možna cena, ki si jo lahko privoščijo izdajatelji za digitalno oddajanje, pojasnjujejo v Pro Plusu.

"Cena, ki jo ob doseženi skromni pokritosti s signalom zahteva Norkring, pa je povsem nerealna, zato bo posledica morebitnega sprejema novele zakona predvsem ta, da bodo gledalci s klasičnim sprejemom preprosto ostali brez programov slovenskih izdajateljev, ki so do sedaj gostovali v multipleksu A. S tem bo tudi konec digitalne radiodifuzije v Sloveniji, kot je bila pred leti vzpostavljena," opozarjajo v največji slovenski komercialni televizijski hiši.

Potezo predlagatelja zato ocenjujejo za napačno, obrazložitev resornega ministra o razlogih za zakonske spremembe pa celo za škodljivo. Pritrjuje namreč neresničnim trditvam družbe Norkring, da so za njihovo slabo poslovanje in odhod odgovorna država, neusklajeni predpisi in podobno, kar bo norveška multinacionalka po navedbah Pro Plusa gotovo znala unovčiti v postopkih zoper Sloveniji, s katerimi že dlje časa grozi.

Ob vsem tem še navajajo, da "izganjanje" komercialnih medijev iz multipleksa A, kar da posledično pomeni omejitev dostopa državljanov do vsebin komercialnih medijev in slabljenje javnega RTV-servisa, časovno sovpada z ustanavljanjem nove televizije, ki je preko državnega Telekoma Slovenije obvladuje vsakokratna oblast.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je namreč prav v sredo potrdil projekt uvedbe televizijskega programa Siol TV. Ta naj bi na trg vstopil jeseni, imel naj bi tudi informativni program.

"Očitno je za uspešen zagon državne televizije potrebno javno televizijo oslabiti, komercialne neodvisne medije pa zatemniti," zaključujejo v Pro Plusu.