Slovenija je v recesiji, proračun se zmanjšuje, s tem pa tudi sredstva na vseh področjih, je dejal minister in izpostavil, da je na področju civilne zaščite zato potrebno poiskati prioritetne cilje. Po njegovih besedah je prvi tak cilj ohranitev visoke usposobljenosti, profesionalnosti in pripravljenosti državnih in drugih služb na odzive v primeru nesreč.

Minister je zato obljubil, da bo v največji meri poskušal zmanjšati znižanje proračunskih odhodkov, ki jih želi finančno ministrstvo. Civilna zaščita je področje, ki ga "ne moremo metati v isti koš z drugimi transfernimi področji", je dejal in dodal, da gre za dejavnosti, ki jih ne moremo zmanjševati in za katere bo potrebno najti sredstva.

Obstoječi komunikacijski sistem je treba ohraniti

Po Hojsovem mnenju je treba ohraniti tudi obstoječi komunikacijski sistem, saj učinkovite zveze predstavljajo velike finančne prihranke ter zmanjšanje posledic in števila žrtev. Med svoje prioritete je uvrstil tudi zakonodajno rešitev statusa reševalcev in prostovoljcev, predvsem na zdravstvenem, socialnem in pokojninskem področje.

V času krize je po mnenju Hojsa problematično tudi področje opremljanja enot, kjer se je v preteklih letih uveljavil "sistem vračanja stroška opreme kot nadomestila DDV-ja". Sam se bo zato zavzel za ohranitev omenjenega sistema, saj se prek njega "kupuje pretežni del gasilske opreme".

Vlada se je zavzela za zmanjšanje birokracije, zato je Hojs obljubil, da bodo na ministrstvu za obrambo poenostavili postopke izdelave načrtov zaščite in reševanja ter "črtali ali zmanjšali" izdajanje požarnih soglasij, ki se ministru ob vpogledu drugih institucij zdijo nepotrebna ovira investicijskim projektom.

Civilna zaščita naj se ohrani na nivoju nacionalnih pristojnosti

Po nemško-skandinavskem modelu se bo tudi Slovenija zavzela za princip, da se civilna zaščita ohrani na nivoju nacionalnih pristojnosti, je še povedal Hojs, ki ne pristaja na oblikovanje evropskih sil za posredovanje. V slednjem minister namreč vidi predvsem želje nekaterih sredozemskih držav, da bi del stroškov ob požarih prenesle na EU.

V kongresnem centru so ob dnevu civilne zaščite sicer podelili 330 priznanj, od tega 185 bronastih, 75 srebrnih in 41 zlatih znakov civilne zaščite, 28 plaket civilne zaščite, kipec Civilne zaščite kot nagrado za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa je prejel Janez Brojan.