"Niso migranti breme državi, ampak je država breme migrantom," je dejal raziskovalec Tomaž Gregorc, ki je z ekipo programskega sklopa EPK Urbane brazde eno leto spremljal položaj osmih oseb v Integracijski hiši v Mariboru, ki so bili na podlagi pilotnega projekta EUREMA leta 2010 prepeljani v Slovenijo z Malte.
Integracija je dvosmeren proces
Po njegovih ugotovitvah so ti ljudje prepuščeni sami sebi, hkrati pa povsem odvisni od vladnih in nevladnih institucij, tako v ekonomskem kot socialnem pogledu. To bi se dalo preprečiti, če bi se država bolje pripravila na njihov prihod in jim nudila dolgoročno pomoč, je prepričan Gregorc.
Sonja Gole Ašanin z ministrstva za notranje zadeve se je strinjala, da bi se zadeve dalo bolje urediti, a hkrati je menila, da je integracija dvosmeren proces. "Dosti je odvisno tudi od pripravljenosti in sposobnosti posameznika," je dejala.
Kot največja težava teh migrantov se je izkazalo vključevanje na trg dela. "Glavni problem je znanje jezika in dokazovanje izobrazbe in kompetenc," je povedala Renata Petek z zavoda za zaposlovanje.
"Podpora države ni življenjska, ampak je preveč toga"
Predstavniki nevladnih organizacij so poudarili, da bi morala biti država v teh primerih bolj prilagodljiva. "Podpora države ni življenjska, ampak je preveč toga," je povedala Urška Breznik iz MISC Infopeka.
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je izpostavil tudi problem (ne)strpnosti družbe. "V Sloveniji so zelo majhne možnosti za integracijo. Celotno okolje je zelo nepripravljeno na sprejemanje ljudi iz drugih okolij," je pojasnil in dodal, da to migranti občutijo predvsem pri iskanju dela in stanovanja.
Lana Zdravković z Mirovnega inštituta stvar vidi kot političen problem ne le Slovenije ampak celotne Evropske unije, kjer je "ekonomski interes nadvladal vse ostalo". "Tako imenovani državljani tretjih držav se ne morejo svobodno gibati. Lahko se gibajo kot delovna sila oziroma neko blago, ki opravlja umazano delo, ki ga domačini nočejo, ne pa kot posamezniki," je prepričana.
Podobnega mnenja je aktivistka Danijela Tamše. "Namesto da bi se učili, kako živeti skupaj, se učimo, kako živeti vzporedno," je dejala.
