Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, so sogovorniki ob tem spregovorili o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti za to, da bi Slovenija izšla iz gospodarske in finančne krize.

Poudarili so, da je Slovenija del širšega evropskega prostora in da bo nekatere zahteve delavcev potrebno reševati na evropski ravni. Ob tem so se dotaknili tudi bližajočega se Evropskega sveta in v okviru tega spregovorili o nekaterih usmeritvah glede povečevanja zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest.

Sogovorniki so se strinjali, da mora med vlado in socialnimi partnerji pri iskanju rešitev potekati socialni dialog ter ob tem spomnili na relativno dobro izkušnjo iz mandata vlade 2004-2008, so zapisali v kabinetu premierja.

Rezerv ni

Dodali so, da je predsednik vlade sogovornike opozoril tudi na danes objavljene podatke Statističnega urada RS, ki so še bolj pesimistični od pričakovanj. Izhodišča za nov socialni sporazum, ki jih je vlada predstavila na ponedeljkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta, temeljijo na podatkih, ki so kazali boljše stanje. Rezerv ni, delo, ki nas čaka, bo naporno tako za vlado kot sindikate, je še poudaril Janša.

Predstavniki sindikatov so se pozitivno odzvali na poziv predsednika vlade, da v usklajevanjih o novem socialnem sporazumu aktivno sodelujejo s predlogi in alternativami, so še navedli v sporočilu za javnost.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je srečanje ocenil kot korektno, a kratko, saj je v tem času potekala tudi seja vlade, in več kot to, da so slišali prvo reakcijo, ni bilo mogoče. Z nekaterimi od predlogov se po Semoličevih besedah strinja tudi premier Janša, najpomembneje pa je, da so se dogovorili, da bodo pri teh vprašanjih sodelovali.

Pri tem je predsednik ZSSS izrazil upanje, da bo del predlogov vlada sprejela za svoje in bodo vključeni tudi v nov socialni sporazum. Semolič napoveduje, da jih pri usklajevanju socialnega sporazuma čaka zelo težko delo, saj se bodo zagotovo srečali z diametralno nasprotnimi predlogi. Socialni sporazum mora biti namreč konkreten, sicer za sindikate ni potreben, je še poudaril.

Obremenjeni z varčevanjem

Med drugim je še ugotavljal, da so politiki še naprej zelo obremenjeni z varčevanjem v javnem sektorju. Čeprav ne želi podcenjevati problemov v javnem sektorju, pa je mnenja, da bi naredili napako, če zaradi tega ne bi videli problematike gospodarstva, izvoza, novih proračunskih prihodkov, ...

Sicer pa pravi, da si bodo vzeli čas, saj ne bi bilo korektno, da bi sindikati začeli z grožnjami, še preden bi se začeli dobro pogovarjati. "Politiki vedo, da če ne bomo uspeli v naših pričakovanjih, da se bodo stvari zaostrovale, država pa potrebuje socialni mir," je dejal Semolič in opozoril, da je cena za to ta, da politiki in delodajalci vendarle prisluhnejo nekaterih njihovih zahtevam.

ZSSS se je sicer danes z izredno konferenco pridružila vseevropskim protestom proti strogim varčevalnim ukrepom v Evropi. Voditelje držav sindikati pozivajo, naj se ne ukvarjajo zgolj z varčevanjem, saj evropski državljani bolj kot to potrebujejo ukrepe za zaposlovanje in socialno pravičnost.

Po zaključku konference se je okoli 200 sindikalnih predstavnikov odpravilo pred poslopje vlade, kjer so z žvižgi in transparenti še enkrat opozorili, da delavci niso krivi za krizo, da zahtevajo socialno in ne fiskalne Evrope ter da nujno potrebujemo kakovostna delovna mesta. Podporo so jim prišli izkazat tudi predstavniki Konfederacije sindikatov javnega sektorja.

Pred vlado so vztrajali približno pol ure in se nato mirno razšli. Manjšo sindikalno delegacijo pa je sprejel Janša skupaj z državnim sekretarjem Lovrom Lončarjem.