"Spremembe so strokovnjaki na direktoratu za informacijsko družbo pripravili že dolgo časa nazaj, moji predhodniki pa so stvar - ne bom špekuliral zakaj - dali v predal," je na novinarski konferenci po današnji seji vlade povedal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.
V Sloveniji se bomo do tujih investitorjev korektno obnašali
Nekdanji državni sekretar na prav tako že zdaj nekdanjem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös je pojasnil, da so se na ministrstvu zavedali nedorečenosti v omenjenem zakonu in so prav zaradi tega pripravili njegove spremembe.
Po javni razpravi, med njimi je bila tudi predstavitev ustreznemu odboru Gospodarske zbornice Slovenije, so predlog novele uvrstili v vladno proceduro. Pred odstopom ministra Gregorja Golobiča in posledično tudi Györkösevega odstopa je gradivo bilo obravnavano na vladnem odboru.
Zato so pričakovali, da bo vlada na svoji prihodnji seji potrdila novelo zakona. Zakaj tega ni storila, Györkös ne ve in navaja, da bi na vprašanje morda lahko odgovoril Igor Lukšič, ki je prevzel vodenje ministrstva.
Vlada s spremembo po Turkovih besedah med drugim sporoča vsem tujim investitorjem, da se bomo v Sloveniji do njih korektno obnašali.
"Investitor v digitalno radiodifuzijo je v Slovenijo prišel na naše povabilo, javil se je na razpis te države in investiral je pod predpostavko, da se bo Slovenija držala evropskih direktiv. Ta predpostavka do zdaj ni bila izpolnjena, zdaj pa bo," poudarja minister.
Poleg tega bo Slovenija s tem uskladila domači pravni red z evropskim, je nadaljeval Turk in dodal, da gre v tem primeru za načeli zagotavljanja konkurence in svobodnega trga, ki konec koncev koristita predvsem potrošnikom.
Hkrati, tako minister, bo sprememba državljanom omogočila, da bodo programe javne televizije lahko spremljali v HD-tehniki, kar je bilo doslej mogoče samo z dodatnimi stroški naročnine ponudnikov kabelske oziroma IP-televizije.
Črtamo besedico predvsem
RTVS namreč oddaja tudi v visoki ločljivosti (HD), vendar pa za HD-programe v svojem multipleksu nima več prostora, ker je ves prosto zapolnila s svojimi, regionalnimi in komercialnimi programi v standardni ločljivosti. Glede na to, da namerava v HD-tehniki oddajati vse tri svoje programe, pa bi to v vsakem primeru pomenilo, da potrebuje dodatno omrežje.
"Glavna sprememba je na prvi pogled pravzaprav malenkostna - ta je v tem, da iz zakona črtamo eno besedico, to je besedica predvsem," je glede spremembe zakona še ponazoril minister Turk.
Vendar pa to pomeni, da se frekvence, ki so bile dane v rabo javni televiziji za javni interes, uporabljajo za potrebe izvajanja javne službe v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo, in za potrebe zagotavljanja prenosa drugih programov posebnega pomena za Slovenijo v skladu z zakonodajo. "Skratka samo zato in ne predvsem za to," je poudaril.
Slovenija je iz analognega v digitalno oddajanje prizemne televizije prešla konec leta 2010. V Sloveniji sta bili doslej zgrajeni dve omrežji oziroma tako imenovana multipleksa, ki gostujoče televizijske programe prek omrežja oddajnikov po zraku razpošljeta do televizijskih sprejemnikov v gospodinjstvih.
Drugo omrežje gradil Norkring
Frekvence za prvo, javno omrežje so bile brez javnega razpisa dodeljene RTVS, ta pa je nato omrežje oziroma multipleks A, kot pravi minister, zgradila v bistvu iz denarja za rtv-prispevek.
Za izgradnjo drugega, komercialnega omrežja, multipleksa B, pa je bil leta 2008 objavljen razpis, na katerem je zmagal norveški Norkring. Ta je nato omrežje postavil s svojim denarjem. Vendar pa je to omrežje ostalo skoraj prazno.
"Komercialno omrežje je ostalo skoraj prazno, ker je javna televizija na svojem omrežju gostila svojo komercialno konkurenco po nižjih cenah, kot jih je bil sposoben zagotoviti tisti, ki je investiral v multipleks po tržnih cenah in seveda ni mogel razlike pokrivati iz rtv-naročnine," je pojasnil Turk.
To pa je po njegovih besedah v nasprotju s pravili svobodnega trga in konkurence, ki jo zahtevajo evropske direktive.
Pojasnil je še, da je vlada v zvezi s tem primerom prejela že dve opozorili Evropske komisije, zadnje 21. februarja letos. "Grozila nam je tudi tožba pred evropskim sodiščem," je dejal minister.
Ob tem se zaveda, da si s tem ne dela prijateljev ne na javni televiziji ne na komercialni televizij, a dodaja, da se je pač enostavno treba držati nekih pravil, če želimo, da bodo tuji investitorji v Slovenijo prišli in da bodo potem tukaj tudi ostali.
V agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) so napovedano spremembo zakona pozdravili, saj so že večkrat javno opozorili, da obstoječa zakonodaja ni najbolj posrečena. Po mnenju agencije je nenavadno, da javni zavod trži zmogljivosti, ki naj bi bile namenjene javni službi, namesto da bi ponudil nove nove programe. V tem pogledu je načrt vodstva javnega zavoda RTVS, da gledalcem ponudi HD-programe kompatibilen s predlagano spremembo zakona.
Umik Norvežanov in Švedov
Slovenska podružnica norveškega Norkringa je v začetku februarja sporočila, da bo prenehala z upravljanjem komercialnega multipleksa B. Za to so se odločili zaradi poslovnih razmer v Sloveniji in po tem, ko je še pred tem družba Prva TV v lasti švedske skupine Modern Times Group (MTG) sporočila, da se umika iz Slovenije.
Z umikom Prve TV, ki ima v lasti komercialni televizijski program TV3, je namreč slovenski Norkring izgubil še zadnji televizijski program, ki je gostoval v njegovem omrežju. Ostali slovenski programi gostujejo v multipleksu A, ki ga upravlja RTVS. Zadnji dan oddajanja TV3 je prav danes.
Na pojasnila slovenske podružnice Norkringa, kaj današnja poteza vlade pomeni glede njihove napovedi o odhodu iz Slovenije, še čakamo. V RTVS pa so dejali, da danes pristojni za komentiranje tega primera niso dosegljivi, zato bodo odgovore posredovali v četrtek.
