Izhodišča za pripravo socialnega sporazuma za obdobje 2012-2017 imajo cilj, da se prebivalci Slovenije po kakovosti življenja uvrščajo v zgornjo polovico članic OECD (v analizi OECD se je Slovenija v letu 2011 pri osmih indikatorjih uvrstila pod povprečje OECD, pri samo treh pa nadpovprečno). V petih letih naj bi Slovenija postala povprečno razvita članica EU, zmanjšala naj bi število brezposelnih za 40 odstotkov in dvignila zaposlenost na 70 odstotkov za delo zmožnega prebivalstva. Tretji cilj predpostavlja enakomeren trajnostni razvoj, ter zmanjšanje števila ljudi, ki jih ogroža revščina. Ukrepi med drugim predvidevajo racionalizacijo in varčevanje v javnem sektorju, davčno razbremenitev gospodarstva, spremembe delovnopravne zakonodaje, spremembe pri plačni politiki, pokojninsko in zdravstveno reformo, spremembe pri izobraževalni in raziskovalni politiki...

Po predlogu vlade morajo socialni partnerji v sedmih dneh prispevati svoje predloge, na podlagi katerih bo delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh partnerjev, v 14 dneh oblikovala osnutek sporazuma. Najkasneje v enem mesecu po podpisu dokumenta o izhodiščih naj bi stekel „intenziven in neprekinjen" socialni dialog, ki bi trajal do sklenitve sporazuma. Skrajni rok za podpis socialnega sporazuma je 20. junij. Sporazum naj bi sicer veljal od 1.julija 2012 do 30.junija 2017.

Stanje pred krizo naj bi dosegli šele čez 10 let

Finančni minister Janez Šušteršič je opozoril, da Slovenija letos ne more računati na izboljšanje položaja gospodarstva in da bo tudi v prihodnjih letih beležila zgolj enoodstotno gospodarsko rast, kar pomeni, da bomo šele čez deset let tam, kjer smo bili pred izbruhom krize. Zato, je poudaril, mora Slovenija že pri letošnjem proračunu izvesti „resno in trajno prilagoditev" javnih financ.

Po Šušteršičevih besedah je realno pričakovati, da bo imel letošnji proračun manj kot 8 milijard evrov, s čimer bo, če želimo znižati proračunski primanjkljaj na 3 odstotke BDP, potrebno postaviti zgornjo mejo odhodkov pod 9 milijardami evrov (lanska realizacija je znašala 9,4 milijarde evrov, za letos načrtovani proračun pa je predvideval več kot 10,1 milijarde evrov odhodkov).

Zastavljene cilje naj bi dosegli z racionalizacijo državne porabe pri materialnih stroških, javnih naročilih, pri upravljanju z državnim premoženjem...., poleg tega pa so od vseh ministrov tudi zahtevali, da pregledajo resorne proračune in ugotovijo, ali so vsi programi nujno potrebni. Finančni minister je izpostavil tudi organizacijske spremembe v državni upravi, in ob tem dodal, da si ciljnega števila pri zmanjšanju števila zaposlenih niso postavili. Dodal je, da bodo skupaj z rebalansom vložili tudi prvi paket davčnih ukrepov, ki vključujejo spremembe pri dohodnini, uvedbo socialne kapice in olajšave za razbremenitev gospodarstva. Šušteršič je dejal, da bo vlada že ta teden predlagala zgornjo mejo odhodkov, medtem ko bi predlog rebalansa sprejela v marcu. Državni zbor naj ga bi po načrtih potrdil aprila.

Delodajalci zadovoljni, sindikati zadržani

Največji del seje ESS je minil v soočenje pogledov delodajalcev in sindikatov. Delodajalska stran je s izhodišči zadovoljna, medtem ko je bilo med sindikalisti slišati precej kritike. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukič je ugotovil, da se vladna izhodišča v veliki meri prekrivajo z njihovimi, ter opozoril, da bo ključno doseči soglasje o korakih, ki so potrebni za izhod iz krize, da se danes predstavljena izhodišča v veliki meri skladajo z izhodišči, ki so jih pripravili tudi sami delodajalci. Izpostavil je „strahovito strukturno neskladje ob izgubi delovnih mest v realnem sektorju" in hkratnem povečanju števila zaposlenih v javnem sektorju.

Izhodišča za socialni sporazum je podprla tudi Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je poudarila, da so delodajalci zadnja tri leta nenehno opozarjali na probleme in zahtevali ukrepanje ter strukturne reforme. Ugotovitve sindikatov, da se je kriza lomila le na hrbtih delavcev, je zavrnila in spomnila na vrsto stečajev in likvidacij podjetij ter proračune, ki so bili po njenem mnenju predvsem socialno naravnani.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je vlado opozoril, da krize niso povzročili delavci in upokojenci, temveč finančne institucije, ki zdaj celotno breme valijo na socialno državo. Namesto odpustkov bogatim v obliki socialne kapice se je zavzel za uvedbo davka na finančne transakcije in povečanje progresivnega obdavčenja pri dohodnini. Vlado je opozoril, da bo z znižanjem davkov povzročila še večji primanjkljaj, in ji svetoval, naj več stori na področju sive ekonomije, plačilne discipline in pri javnih naročilih.

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, je izrazil skrb nad zniževanjem ravni socialne države in vlado opozoril, da število zaposlenih v javnem sektorju narašča v vseh razvitih evropskih državah. Od predsednika vlade je želel izvedeti, ali se bo vladna stran držala dogovora ob sprejemu interventnega zakona, po katerem v letošnjem letu ne bo enostranskih posegov.

Janša je pozneje pojasnil, da SDS ni podpisala dogovora zato, ker interventni zakon velja le pol leta, omenjeni dogovor pa predvideva celo leto. To so po njegovih besedah videli kot nevarnost za izvedbo nujno potrebnih ukrepov.