"Koncentracija oblasti, do katere bo zagotovo prišlo zaradi podrejanja tožilstva izvršni veji oblasti, lahko usodno vpliva na kršenje človekovih pravic oz. na neenakost pred zakonom," je v pojasnilu zahteve za ustavno presojo zakona o vladi na novinarski konferenci ocenil Veber. S tem se bo po njegovem mnenju ustvarjal tudi zunanji videz, "ki bo zagotovo napeljeval k temu, da ne gre za neodvisno tožilstvo, ampak za tožilstvo, ki je odvisno od vlade". V obrazložitvi zahteve so se sicer poslanci Pozitivne Slovenije in SD oprli tudi na Bordojsko deklaracijo, ki je mednarodni standard na tem področju.

Pod drobnogledom Ribičiča in Udeta

Stranki sicer upata, da bo vlada prišla do "trezne presoje njihove odločitve, da vztraja pri nadzoru MNZ nad tožilstvom" in bo to odločitev spremenila. Če bo tako spremenila zakon o vladi in uredila prenos tožilstva nazaj pod pravosodno ministrstvo, pa bosta Pozitivna Slovenija in SD zahtevo za oceno ustavnosti zakona umaknili. Kot je pojasnil Veber, sta zahtevo pregledala tudi dva ustavna sodnika, Ciril Ribičič in Alojz Ude, ki sta se oprla predvsem na že sprejete odločbe ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč po besedah Vebra že odločalo o tem, da je videz pritiska na tožilstvo protiustaven.

Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer se strinja, da gre tudi za politično kulturo. "Če hočemo izbrisati kakršen koli sum, da bi šlo za neke vrste nadzor nad tožilstvom, bi si vsaka vlada želela izbrisati ali zmanjšati ta vtis in ustvariti pogoje, da bi tožilstvo lahko delovalo neodvisno," je prepričan. Po njegovih besedah sicer ne odvzemajo pravice tej vladi, da se sama organizira in postavi pogoje, na kakšen način bo delovala. Toda "to mora potekati v sklopu ustavnosti in zakonitosti". Kljub napovedim, da bo vlada o tožilstvu razmislila, po Möderndorferjevih ocenah v četrtek vladni predstavniki za zdaj niso nakazali namere, da bi tožilstvo prenesli nazaj na ministrstvo za pravosodje.

Zahtevo za presojo ustavnosti je podpisalo vseh 28 poslancev Pozitivne Slovenije in deset poslancev SD. Koalicija sicer vseskozi omenja možnost vrnitve tožilstva na ministrstvo za pravosodje, vendar bi to storila le s spremembo koalicijske pogodbe, s čimer pa bi moralo soglašati vseh pet koalicijskih strank. V tem primeru bi tako spremenili novelo zakona o vladi in temu prilagodili tudi novelo zakona o državni upravi, ki jo je vlada na četrtkovi seji pripravila za državni zbor. K temu je že pozvala Lista Virant.

Nagajanje vladi

Predsednik poslanske skupine SDS Jože Tanko je odločitev opozicijskih strank označil kot nagajanje vladi. Tanko ocenjuje, da v opoziciji "eno govorijo in drugo delajo". Ob tem pa zatrjuje, da bo SDS odločitev ustavnega sodišča spoštovala. Kot opozarja Tanko, je Zoran Janković še 26. januarja letos zagotavljal, da bodo v PS konstruktivna opozicija. Takrat je dejal, da "nikoli ne bodo nagajali, podpirali pa bodo vse reforme, ki so dobre za državo". Tudi v SD so še 31. januarja pojasnjevali, bi bila "škoda za Slovenijo z ustavno presojo bistveno večja, kot če bi pozneje naredili trezen premislek o tem, ali sta taka organizacija in nadzor nad tožilstvom v Sloveniji res smiselna", navaja Tanko.

"Odločitev, da vložijo zahtevo za presojo ustavnosti tako kaže, da v opoziciji dejansko eno govorijo in drugo delajo. Vložitev ustavne presoje pomeni namreč nagajanje vladi, saj se še nikoli v slovenski parlamentarni zgodovini ni zgodilo, da bi opozicija nasprotovala organizaciji dela izvoljene vlade," je v sporočilu zapisal Tanko. Ob tem pa meni, da je absurdno, da opozicija vlaga zahtevo za oceno ustavnosti potem, ko je vlada opravila že tri seje, 21 dni po začetku veljave zakona in skoraj mesec dni, od kar je zakon državni zbor tudi sprejel. Novela zakona je bila namreč sprejeta 26. januarja.