Predstavniki konzorcija so Židana in Viranta na skupnem sestanku v DZ opozorili, da so se znašli v nekonkurenčnem položaju v primerjavi s tujimi uvozniki mesa, zaradi česar je ogrožena celotna panoga. Ob predaji peticij so ju pozvali, naj država sprejme ukrepe za pomoč rejcem, kot so to storile sosednje države in zaradi česa so sedaj naši rejci v slabšem in nekonkurenčnem položaju.

Nekdanji kmetijski minister Židan je predstavnikom konzorcija dejal, da je DZ lani sprejel zavezo Zagotovimo si hrano za jutri, v kateri je jasno zapisano, da je hrana strateška dejavnost v Sloveniji, zato je pomoč rejcem strateškega pomena.

Matični odbor za kmetijstvo bo 8. marca obravnaval omenjeno problematiko, Židan pa je prepričan, da v DZ obstaja politična volja za pomoč prašičerejcem, vlada in ministrstvo pa bodo po njegovih besedah gotovo posegli po "inovativnih rešitvah", s katerimi bodo lahko rešili panogo, ki se je znašla v resnih težavah.

Po njegovem mnenju je nujno upoštevati opozorila prašičerejcev, da trg pri nas ne deluje. Pri tem je opozoril, da se na slovenskem tržišču pojavljajo izdelki, ki nastopajo pod "predatorskimi načeli", ki škodujejo našim domačim izdelkom. Dolgoročno bi toleriranje takšnega obnašanja pomenilo, da bomo imeli dražjo hrano kot ostali v naši bližini, je dejal.

Ohranitev proizvodnje hrane

Poslanci se po njegovih besedah zavedajo kako pomembna je ohranitev proizvodnje hrane in lastne samooskrbe, zato ne dvomi, da bodo sprejeli potrebne ukrepe. Dodal pa je, da je to treba sprejeti še pred sprejetjem rebalansa proračuna za leto 2012.

Opozoril je, da morajo regulatorji trga opravljati svojo nalogo ter ustrezno izvajati načela varovanja konkurence. Prašičerejci namreč opozarjajo, da so sosednje države že sprejele ukrepe za pomoč prašičereji, zaradi česar imajo ti nižje stroške, slovenski kmetje pa jim tako niso konkurenčni. Virant je na sestanku izrazil upanje, da se bodo težave prašičerejcev ob nadaljevanju dobre komunikacije med vlado, matičnim odborom in rejci lahko "rešile v okviru možnosti".

Predstavnica konzorcija Bogomira Rotman je na sestanku predstavila položaj prašičerejcev in poudarila, da so s peticijami želeli predstaviti njihovo zaskrbljenost glede prihodnosti. Po sestanku z Virantom in Židanom je ocenila, da lahko rejci pričakujejo ukrepe, ki bodo omogočili ohranjanje slovenske prašičereje.

Zaradi slabega položaja prašičereje namreč niso ogrožena le delovna mesta v tej panogi temveč tudi v celotni mesno predelovalni industriji, je poudarila. Rotmanova ocenjuje, da je ogroženih okoli 5000 delovnih mest, vlada pa bi večino sredstev za pomoč prašičerejcem lahko pridobila iz kohezijskih sredstev, državna podpora pa tako ne bi predstavljala občutnih finančnih obremenitev za proračun.