Osnovno vprašanje, ki ga bo moral minister čim prej razrešiti, bo torej, kako zagotoviti sredstva za plače. Gorenak vidi rešitev v premeščanju in upokojevanju zaposlenih, nujna pa bodo po njegovem tudi odpuščanja.

Notranji minister je pojasnil, da gre 80 odstotkov sredstev, s katerimi razpolaga ministrstvo, za plače, 16 odstotkov za materialne stroške, le štirje odstotki pa za investicije. Investicij in materialnih stroškov po njegovi oceni ni mogoče nižati, na izbiro mu tako ostanejo le še plače, ki pa jih policistom na terenu ne morejo nižati, saj so že zdaj plačani zgolj 8,9 evra bruto na uro.

Gorenak ugotavlja, da je policija na lokalni ravni kadrovsko, materialno in plačno že osiromašena, medtem ko se je na regionalni, še posebno pa na državni ravni okrepila. Od leta 2000 do danes se je obseg policije na državni ravni in organov v sestavi močno povečal, ustvarjena pa je bila tudi vrsta dobro plačanih delovnih mest.

Na MNZ se bodo zato, kot je napovedal Gorenak, lotili temeljite reorganizacije ministrstva, ki bo ena ključnih nalog v tem mandatu. Na osnovi analiz delovnih procesov bodo tako krepko znižali število delovnih mest na državni in na regionalni ravni, obenem pa bodo s premeščanjem zaposlenih kadrovsko okrepili operativna delovna mesta na lokalni ravni. Močno nameravajo tudi širiti kriminalistično policijo na državni in regionalni ravni. Gorenak pri tej reorganizaciji pričakuje "veliko razumevanje lokalnega nivoja in upiranje na državnem nivoju". Po ministrovem prepričanju bo mogoče privarčevati tudi z upokojevanjem delavcev, saj 440 zaposlenih že izpolnjuje pogoje za upokojitev.

Ukinjanje nepotrebne birokratizacije

Velik problem so po besedah Gorenaka tudi potni stroški, za katere mora MNZ odšteti kar 19 milijonov evrov na leto. Težava je v tem, da imajo na Štajerskem in v Prekmurju višek policistov, medtem ko jih v Ljubljani in na Primorskem primanjkuje, tako se dogaja, da se mora policist s Štajerske voziti na delo na Primorsko. Generalnemu direktorju policije Janku Goršku bo zato minister naložil, da individualno preverijo vse, ki na leto prejmejo več kot 5000 evrov potnih stroškov, in jih nato postopno premestijo na delovna mesta čim bližje domu.

Po mnenju Gorenaka policisti preveč časa porabijo za izpolnjevanje različnih obrazcev in zapisnikov, tudi ko gre za manjše prekrške, zato bo pravosodnemu ministru predlagal spremembo zakonodaje, ki bi ukinila to nepotrebno birokratizacijo. Gorenak je zagotovil, da si bo prizadeval tudi za zaščito policistov. Tako bo imela med drugim veliko vlogo služba, ki bo 24 ur dnevno ponujala pravno in psihološko pomoč policistom na terenu.

Minister je včeraj med drugim povedal, da stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Dimičevi v Ljubljani ne bodo obdržali. Za potrebe policije je že zgrajena stavba na Litostrojski, Gorenak zato predvideva, da se bo tja selil "najmanj NPU, če ne celo ministrstvo".

Sindikati: Policija ne sme biti prva in tudi zadnja, pri kateri se varčuje

Do nekaterih napovedanih sprememb so zelo skeptični predstavniki policijskih sindikatov. Zoran Petrovič, predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS), odločno poudarja, da policisti ne morejo pristati na posege, ki so očitno enostranski in se hkrati nanašajo samo na en resor. "Na mestu je vprašanje predsedniku vlade Janezu Janši, kakšni ukrepi čakajo druge resorje. Napovedani ukrepi v krizi, na katero se sklicuje oblast, morajo biti takšni, da bo šlo za skupen projekt vlade, ne zgolj enega ministrstva. Policija ne more biti prva in hkrati tudi zadnja, pri kateri se varčuje. Z reorganizacijo policije se ne bo rešila kriza v državi, kvečjemu slabše bo," opozarja Petrovič in dodaja, da morajo biti vsi posegi v delo policije predmet socialnega dialoga. "Mi se trenutne situacije zavedamo in imamo pripravljene predloge, ki bi lahko imeli takojšnje finančne učinke, ne da bi se posegalo v plače zaposlenih," poudarja Petrovič in vladno ekipo opominja, da policija ni sistem, ki bi se ga dalo kar tako spreminjati z danes na jutri. "Potrebne so podrobnejše analize posledic, ki jih pomeni posamezen poseg," je jasen predsednik SPS. V sindikatu sicer podpirajo ukinitev nepotrebne birokratizacije, ki se je po njihovih besedah v zadnjih letih močno razbohotilo. Prepričani so namreč, da morajo biti policisti predvsem operativci, ne pa birokrati.

Nekoliko bolj zadržani so v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS). "Konkretne aktivnosti PSS bodo v prihodnje odvisne predvsem od vsebine novega kadrovskega načrta in sistemizacije na ravni MNZ in policije, ki jih še nismo prejeli. Pričakujemo pa, da se bodo kadrovske spremembe, torej spremembe sistemizacije delovnih mest, prerazporejanje zaposlenih, morebitna odpuščanja in podobno, reševale v okviru socialnega dialoga, kot to predvideva zakonodaja," je sporočil predsednik PSS Radivoj Uroševič. V PSS sicer želijo, da bi jim vlada podrobneje razčlenila napovedane ukrepe. K razjasnitvi so jo pozvali že pred tedni, a do danes odgovora še niso prejeli.