Kot so zapisali v sindikatu, je vlada od leta 2008 do leta 2010 načrtovala in sprejela čez 90 vrst varčevalnih ukrepov, a so se ukrepi izvedli le na segmentu varčevanja pri plačah, kar se jim zdi nesprejemljivo. Razlog je po njihovem mnenju tudi v tem, da ni bilo analize in primerjav, kaj se dogaja z obvladovanjem stroškov med posameznimi proračunskimi uporabniki, prav tako ni bilo primerov dobre prakse in ugotavljanja odgovornosti.
Nova analiza
Novo vlado zato sindikat poziva, naj naredi analizo in opredeli aktivnosti za izvajanje že sprejetih varčevalnih ukrepov na številnih področjih z opredeljenimi roki, kazalniki in predvidenimi učinki. "Takšen pristop zahtevamo zato, da se zmanjša pritisk samo na omejevanje plač in drugih prejemkov zaposlenih po kolektivnih pogodbah," so zapisali v sindikatu.
Preveč denarja za potovanja v tujino
Sami sicer predlagajo, naj se prihranki iščejo na področju stroškov potovanj v tujino. Če jih znižajo za tretjino, bi to po ocenah sindikata pomenilo letni prihranek najmanj 2 milijona evrov. Okoli 15 milijonov evrov bi po njihovem mnenju lahko prihranili, če bi zahtevali, da se vrnejo v proračun vsa neupravičeno izplačana sredstva za povečan obseg dela.
Kako bi v enem letu lahko prihranili še dodatnih 41 milijonov evrov?
Sindikat možnost za prihranek vidi tudi v nižanju izdatkov za blago in storitve, in sicer v višini 41 milijonov evrov v tem letu. Predlagajo tudi nižanje stroškov za avtorske in podjemne pogodbe za tretjino, pogodbe, sklenjene na podlagi javnih naročil, pa bi bilo treba prevetriti ter cene in stroške znižati za najmanj desetino. Prihranek na tem področju bi moral biti 500 milijonov evrov v enem letu, menijo v sindikatu.
Red je treba narediti tudi na področju upravljanja in gospodarjenja z državnim premoženjem ter omejiti sivo ekonomije, ki znaša okoli 10 milijard evrov, obdavčiti je treba tudi najbogatejši sloj, so prepričani v sindikatu.
Če bi na teh in drugih področjih dosegli določene premike, potem bi, pravijo v sindikatu, lahko ugotavljali, "da gremo v pravo smer", utrjevalo bi se zaupanje med socialnimi partnerji, ohranila pa bi se tudi vloga socialne države.
