Število nerešenih zadev, ki se je na ravni vseh slovenskih sodišč v prvih devetih mesecih lanskega leta zmanjšalo za 0,2 odstotka, je na delovnih in socialnih sodiščih poraslo za 5,8 odstotka, najbolj na delovnem sodišču v Kopru, za skoraj 13 odstotkov.
Vse več novih zadev, vse manj sodnikov
Delovna in socialna sodišča so v prvih devetih mesecih lani prejela 7871 novih zadev, kar je za 7 odstotkov več kot lani in predstavlja največji porast med vsemi vrstami sodišč; na ravni vseh sodišč se je namreč število novih zadev letos zmanjšalo za 1,3 odstotka. Na delovnih in socialnih sodiščih je bilo konec septembra v delu nekaj več kot 17.400 zadev, od tega okoli 11.600 na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Od skupaj skoraj 10.400 individualnih in kolektivnih delovnih sporov je bilo v primerjavi s prilivom nerešenih 116 odstotkov zadev (v Ljubljani 141 odstotkov), od okoli 5700 socialnih sporov pa 108 odstotkov.
Neučinkovitost delovnih in socialnih sodišč gre verjetno pripisati tudi kadrovskim težavam.
Nada Perič Vlaj, predsednica delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, priznava, da tekočega priliva ne zmorejo obvladovati. "Glavni razlog za takšno stanje ni neučinkovitost dela sodnikov, ki so v povprečju obremenjeni s 300 nerešenimi zadevami, temveč predvsem kadrovska opremljenost sodišča. Zaradi izpraznjenih sodniških mest, dolgotrajnih postopkov do nastopa sodniške funkcije novoizvoljenih sodnikov in daljše odsotnosti z dela zaradi bolezni in porodniškega dopusta je spore dejansko reševalo le 25 sodnikov od 32 s kadrovskim načrtom odobrenih sodniških mest," pojasnjuje Perič-Vlajeva. Njene besede potrjuje statistika, ki kaže, da se je število sodnikov na delovnih in socialnih sodiščih od konca septembra 2010 zmanjšalo za 8,5 odstotka, od tega v Ljubljani za 13 odstotkov, kar je precej več od celotnega znižanja sodnikov na ravni države, ki je znašalo le dobre 3 odstotke.
Vlajeva ugotavlja, da je porast novih delovnopravnih zadev močno povezana z gospodarskimi razmerami v državi, "ki se odražajo v odpuščanju delavcev, kršitvah pravic pri obračunavanju in izplačevanju plač ter drugih denarnih prejemkov". Močno se je povečalo tudi število množičnih tožb, kakršne so bile tožbe učiteljev in pravosodnih funkcionarjev, prav tako pa je bilo lani vloženih tudi nekaj sto tožb v zvezi z odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. "Večino od sporov, v kateri je ena od strank Republika Slovenija, rešuje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kar glede na zapletenost pravnih vprašanj in pogosto še neoblikovano sodno prakso dodatno vpliva na učinkovitost dela sodnikov ter poslovne rezultate sodišča," je povedala.
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je lani prejelo okoli 5600 novih zadev, od tega več kot 3100 socialnopravnih in skoraj 2500 delovnopravnih. Med novimi delovnopravnimi zadevami se jih je največ nanašalo na spore o obstoju in prenehanju delovnega razmerja in na izplačilo plač.
Zastoje naj bi povzročili številni "množični spori"
Od zaključenih delovnopravnih zadev je bilo lani le 39 odstotkov rešenih v šestih mesecih od vložitve tožbe (zadeva postane sodni zaostanek, ko od vložitve tožbe poteče več kot pol leta), 16 odstotkov v enem letu, pri kar 45 odstotkih zadev pa je postopek trajal dlje kot eno leto. Pri zaključenih socialnopravnih zadevah je bilo v pol leta od vložitve tožbe rešenih le 35 odstotkov zadev.
Na vrhovnem sodišču ugotavljajo, da se je učinkovitost na delovnih sodiščih v Celju in Mariboru lani izboljšala, v Kopru in v Ljubljani pa poslabšala. Zaradi slabših rezultatov na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani so zato že lani odredili službeni pregled in izdelali priporočila za njihovo izboljšanje. Na vrhovnem sodišču menijo, da je vzrok za slabšo učinkovitost ljubljanskega sodišča "v neizkoriščenih rezervah pri upravljanju postopkov ter v množičnih tožbah z velikim številom tožbenih zahtevkov". Na delovnem sodišču v Kopru pa naj bi imeli težave zaradi pomanjkanja sodnikov.
Na problematiko "množičnih sporov" opozarjajo tudi na ministrstvu za pravosodje. Pri tem pojasnjujejo, da v takih primerih sodišča zaradi zmanjšanja stroškov, enotnosti sodne prakse in zato, da bi se izognili dolgotrajnim postopkom, počakajo na rešitev vzorčne zadeve na vseh stopnjah rednih sodišč (pogosto tudi na ustavnem sodišču), po njenem zaključku pa rešijo vse podobne primere na enak način. Sicer pa na ministrstvu poudarjajo, da so v tem mandatu izpeljali obsežno sodno reformo, katere učinek pa bo po njihovem mnenju čutiti šele čez čas.
