Medtem ko Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) še ne razmišlja o objavi razpisa za nov multipleks, bi RTVS za ta projekt porabila razvojna sredstva v višini milijona evrov. Nekateri so ob takšni odločitvi nadzornega sveta RTVS že izrazili pomisleke o smotrnosti omenjene investicije v kriznih časih - med drugim je generalni direktor Marko Filli na zadnji seji programskega sveta poudaril, da razvojna sredstva počasi usihajo, vprašljiv pa je tudi javni interes takšnega projekta, saj bi RTVS z novim omrežjem pokrila 85 odstotkov gospodinjstev in ne 99 odstotkov, kolikor jih dosega z javnim multipleksom, RTV-prispevek pa plačujejo vsa gospodinjstva.

RTVS je že septembra 2010 vložila vlogo za HD-multipleks, pri tem pa podala zahtevke za 70-odstotno pokrivanje z lokacij Krvavec, Nanos in Pohorje, vendar ji je Apek na te zahtevke odgovoril z odločbo za multipleks A. "Agencija je s to odločbo RTVS omogočila oddajanje v HD-tehniki na multipleksu A. V obrazložitvi smo navedli, da je RTVS brez javnega razpisa dobila frekvence za javni multipleks in da nadaljnji multipleksi ne morejo biti dodeljeni brez javnega razpisa. To velja tudi za morebitni multipleks za oddajanje v HD-tehniki," pravijo na Apeku. Na agenciji so ob tem opozorili, da prostih kanalov za dodaten multipleks še ni na voljo, saj nekatere sosednje države (Madžarska) še niso izvedle digitalnega prehoda.

Na vprašanje, zakaj RTVS za oddajanje programa v HD-tehniki - v tem trenutku pripravlja le nekatere dogodke in oddaje v visoki ločljivosti - ne uporabi že obstoječega javnega multipleksa, so nam z javnega zavoda odgovorili, "da je preostanek zmogljivosti, ki ga ne uporabljamo za programe Televizije Slovenija v SD-tehniki in ga trenutno tržimo, premalo za kakovostno oddajanje enega samega HD-programa". "Za vse tri programe v HD-tehniki potrebujemo zmogljivosti celotnega multipleksa. Če bi bil razpis objavljen v prihodnjih dveh do treh mesecih, bi lahko njegovo izgradnjo začeli v drugi polovici letošnjega leta. Strinjamo se s pridobitvijo multipleksa, ki bi ga v vzhodnem delu države gradili kasneje," so na kakršno koli ponudbo Apeka očitno pripravljeni na RTVS, kjer nameravajo predvajati vse tri programe v visoki ločljivosti do druge polovice leta.

Ob napovedanem Norkringovem umiku s slovenskega trga so v Zvezi potrošnikov Slovenije opozorili, da je digitalni preklop odprl nove možnosti oddajanja televizijskega programa tistim, ki nimajo dostopa do kabelskega oziroma IP-omrežja ali pa operaterjem za dostop preprosto ne želijo plačevati. "Kmalu bomo lahko po zraku spremljali zgolj sedem programov, kar je v primerjavi s poplavo ponudbe v kabelskih in IP-omrežjih le kaplja v morje. Če smo ob digitalizaciji optimistično napovedali, da bo nov način oddajanja pomenil kakovostno alternativo plačljivim kabelskim in IP-omrežjem, se je zdaj izkazalo povsem drugače," so se kritično odzvali v ZPS in pozvali pristojne organe, naj obogatijo ponudbo programov prizemne televizije, pri tem pa naj pomislijo na vse, ki nimajo niti sredstev niti potreb po ogledu več deset programov. Čeprav so v ZPS največ pričakovali od TVS, saj bi lahko prostor na javnem multipleksu izkoristila za posebne programe z denimo dokumentarno, športno, kulturno ali otroško vsebino, je treba opozoriti, da veljavni zakon o RTVS oddajanja tematskih programov še ne dopušča. Vodstvo javnega zavoda - pred letom dni je napovedalo nastanek izobraževalno-kulturnega programa - bi lahko predlagalo spremembo zakona v tem delu, saj je od referenduma o zakonu o RTVS, ki je tematske programe predvidel, minilo že več kot leto dni, vendar do takšnega poziva še ni prišlo. "V primeru, da novi zakon ne bo dobil potrebne podpore, bomo skupaj z ministrstvom za kulturo poiskali formalno podlago za uresničenje projekta v okviru obstoječega zakona, saj sicer zaviramo razvoj javne televizije v sodobno, evropsko primerljivo medijsko ustanovo," je vodstvo RTVS med drugim zapisalo v programsko-poslovnem načrtu za leto 2011. Programski in nadzorni svet RTVS je sicer že maja 2009 potrdil vsebinska izhodišča zasnove treh tematskih digitalnih kanalov.

Dodajmo, da je vodstvo Hrvaške radiotelevizije (HRT) s sedmimi kulturnimi in znanstvenimi ustanovami pred kratkim podpisalo pismo o nameri za sodelovanje pri nastanku tretjega programa, ki naj bi ga začeli oddajati v začetku leta 2013. Gre za prvi tematski program hrvaške javne televizije, ki bo namenjen kulturi, znanosti, izobraževanju in umetnosti, HRT pa naj bi po poročanju tamkajšnjih medijev na letni ravni stal okoli dva milijona evrov.