Mnogi stanovalci namreč menijo, da za ogrevanje plačujejo preveč in da obračuni niso pravični. Med njimi so na primer takšni, ki za ogrevanje plačujejo še enkrat več kot pred uvedbo delilnikov, ali takšni, ki kljub znižanju temperature v stanovanju plačujejo več kot v lanski kurilni sezoni.

"Problematika je iz dneva v dan večja," pravi vodja Centra za bivalno okolje, fiziko in energijo pri Gradbenem inštitutu ZRMK Matjaž Malovrh, ki je tudi svetovalec v javni mreži energetsko svetovalnih pisarn Ensvet. Od obvezne vgradnje delilnikov 1. oktobra lani na mesec prejme okoli 60 oziroma 70 pisem etažnih lastnikov, ki so si bolj ali manj podobna in se nanašajo predvsem na določanje korekcijskih faktorjev. Največ težav po Malovrhovih besedah izvira iz tega, da etažni lastniki oziroma nadzorni odbori stanovanjskih stavb kar sami barantajo s korekcijskimi faktorji. Ali pa te stanovalcem predlagajo upravniki stavb, ki so v veliko primerih prevzeli vlogo izvajalca delitve stroškov, čeprav nimajo potrebnih izkušenj, saj "do včeraj s tem niso imeli nič". Še posebej pri manjših upravnikih je zmeda toliko večja, pojasnjuje Malovrh. "Ko so korekcijski faktorji enkrat postavljeni, pa tisti lastniki, ki za ogrevanje plačujejo manj, ne dovolijo sprememb v razmerjih," dodaja. Kajti tudi vsako spremembo faktorjev morajo etažni lastniki potrditi z večino glasov.

Določanje faktorjev na podlagi izkušenj, ki jih ni

Večina stanovanjskih skupnosti se je namreč odločila, da naj bodo korekcijski faktorji določeni na osnovi izkušenj v primerljivih objektih, vendar teh izkušenj pri nas nimamo in jih prej kot v enem letu po Malovrhovih besedah verjetno tudi ne bomo imeli. Izvajalci delitve v mnogih primerih poskušajo prilagajati sistem obračunavanja stroškov dejanskim razmeram na objektu oziroma preizkušajo, katera varianta delitve stroškov bi lahko delovala. "A izvajalci delitve se z etažnimi lastniki niso dogovorili za morebitne spremembe korekcijskih faktorjev, sedaj pa jim ti tega ne dovolijo," nastali problem opisuje Malovrh. Dodaja, da se s takšnim spreminjanjem korekcijskih faktorjev ruši zaupanje lastnikov v sistem obračunavanja stroškov za ogrevanje (še posebej v primeru podjetij, ki lastnikom zatrjujejo, da to obvladajo), s tem pa se težave le še povečujejo.

"Večinoma se oglašajo lastniki vogalnih stanovanj, kjer je poraba toplote dejansko večja," pravi energetski inšpektor Igor Horvat. Pojasnjuje, da se pri obračunavanju stroškov po kvadraturi na računu poraba toplote ni neposredno izkazovala, sedaj pa lastniki stanovanj dejansko občutijo, kako velike so toplotne izgube na starih, neizoliranih objektih, ki so pri vogalnih stanovanjih še toliko večje. "Poleg tega korekcijski faktorji povzročajo precej vroče krvi. Pravilnik jih natančno ne določa, ampak ponuja tri možnosti za njihovo določitev. Možnost, da se faktorji določijo izkustveno na podlagi faktorjev primerljivih objektov, je zelo elastična, izvajalci določajo neke faktorje in potem tudi sami prihajajo do tega, da ti niso čisto pravični in jih naknadno korigirajo," dodaja.

Inšpektorji brez pooblastil

Energetski inšpektorat tako z vseh koncev države dobiva veliko prijav, veliko je tudi vprašanj s tega področja, ob velikem obsegu preostalega dela pa inšpektorji delujejo predvsem na podlagi prijav. Koliko je teh, Horvat ni želel povedati, saj je veliko postopkov še odprtih, je pa dejal, da ukrepajo v primerih, če stanovanjska skupnost nima vgrajenih delilnikov ali pa stroški za ogrevanje niso obračunani skladno z novimi pravili, torej tudi ob upoštevanju korekcijskih faktorjev. Zagrožena kazen v teh primerih za etažnega lastnika znaša 200 evrov, za dobavitelja toplote, ki stroškov ne obračunava glede na dejansko porabo, pa 1200 evrov.

A sama razmerja med variabilnim in fiksnim delom stroškov za ogrevanje oziroma natančna velikost korekcijskih faktorjev niso pristojnost njihovega inšpektorata, pravi Horvat. Prav tako to ni pristojnost tržne inšpekcije, čeprav tudi tam prejemajo številne prijave in vprašanja etažnih lastnikov, nam je sporočila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Enak odgovor nam je dal tudi direktor stanovanjske inšpekcije Mirko Pavšič in ob tem povedal, da je njihov inšpektorat pristojen le za izvajanje stanovanjskega zakona, ki določa, na kakšen način stanovanjska skupnost sprejema odločitve (s kako velikim soglasjem, na primer), vendar pa niti v teh primerih zakon ne predvideva ukrepanja stanovanjske inšpekcije, zato na področju delilnikov ne vodijo prav nobenih postopkov.

A tudi stanovanjska inšpekcija je doslej dobila okoli 30 prijav in vprašanj, na njihovi podlagi pa Pavšič ugotavlja, da prihaja do tega, da "se tam trije v nadzornem svetu zmenijo, da bo imel Janez en faktor, Pepca drugega, ker je nekomu všeč, preostali pa nič". Ocenjuje, da je takšno prepuščanje odločanja o korekcijskih faktorjih laikom s strani zakonodajalca popolnoma zgrešena poteza in ni poštena do ljudi. Zaradi takšnih nestrokovnih podlag določanja faktorjev pa prihaja do ogromnih razlik in popolnoma nepotrebnih sporov med lastniki, še meni.

Vendar upravniki stavb nezadovoljstva etažnih lastnikov ne zaznavajo v večji meri. Iz Metalke Stanovanjskih storitev so nam sporočili, da bolj kot pritožbe dobivajo pozive stanovalcev za dodatna pojasnila v zvezi z višino obračunanih stroškov, pri čemer zaznavajo predvsem primerjavo med lastniki stanovanj enakih velikosti iz iste ali sosednje stavbe. V SPL pa so dejali, da je pritožb v zvezi z vgradnjo delilnikov in delitvijo stroškov toplote nekaj več kot običajno, a je med njimi veliko takšnih, ki niso utemeljene, ampak izvirajo iz nezadovoljstva nad zakonom kot takim.

Tudi Robert Šest, direktor slovenske izpostave danskega proizvajalca delilnikov toplote Brunata, ki ponekod izvaja tudi delitev stroškov toplote za etažne lastnike, navaja, da se na njihove storitve pritoži manj kot pet odstotkov etažnih lastnikov. Po njegovih besedah negodujejo predvsem zaradi nepoznavanja problematike, saj se nekateri etažni lastniki zganejo šele ob prvi položnici, obračunani po novem sistemu, medtem ko se pred tem niso udeležili sestanka stanovanjske skupnosti ali se kako drugače pozanimali, kaj pomeni plačevanje toplote v skladu z dejansko porabo. Odgovore ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa še pričakujemo.