Predsednik Türk se je pred današnjim začetkom srečanja skupine predsednikov članic EU, ki v svojih državah nimajo izvršnih pooblastil, v četrtek sestal z nekdanjim finskim predsednikom in Nobelovim nagrajencem Marttijem Ahtisaarijem. Njun pogovor je bil posvečen vprašanjem mednarodnega miru in varnosti, še posebej kriznim žariščem, pri reševanju katerih sodeluje tudi Ahtisaari.

Govorila sta o različnih vidikih problematike bližnjevzhodnega mirovnega procesa, razmerah v Jugovzhodni Aziji ter temah, ki so na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov. Pogovarjala sta se tudi o vlogi ZN in pobudah nekaterih nevladnih organizacij.

Slovenski predsednik je imel danes dopoldne na pobudo madžarske strani tudi bilateralno srečanje z madžarskim predsednikom Schmittom. Pogovarjala sta se predvsem o njunem bližnjem skupnem obisku v Porabju, ki je še posebej aktualen zaradi sprejetja nove madžarske ustave, ki omogoča nove razlage manjšinskih pravic.

Nova madžarska ustava omogoča tudi krepitev financiranja šolstva in zahteva primerno razlago predstavništva manjšin v madžarskem parlamentu, ki bo postalo aktualno z volitvami leta 2014, so sporočili iz urada predsednika. Predsednika sta se strinjala, da se je o tem treba začeti pogovarjati že zdaj, predvsem tem vprašanjem pa bo namenjen tudi njun obisk v Porabju.

Predsednika sta se dogovorila, da bosta takrat obravnavala tudi problematiko cestne povezave Verica-Gornji Senik, ideja skupnega obiska pa je povezana tudi z željo, da bi prostor na tromeji med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo močneje vključili v evropski razvojni proces.

Madžarska tiskovna agencija MTI je navedla, da bo obisk predsednikov v Porabju v začetku marca. Ob tem je dodala, da se je Schmitt ob tej priložnosti zahvalil za slovensko podporo v "evropskem sporu" glede nove madžarske ustave, je povedal predstavnik urada madžarskega predsednika Marton Varja.

Predsednik Türk se je sestal tudi z nemškim predsednikom Christianom Wulffom. Tema pogovorov so bile predvsem priprave na Wulffov obisk, ki je predviden v maju. Strinjala sta se, da so odnosi med državama vsestranski in odlično razviti, obisk Wulffa pa bo priložnost za njihovo še dodatno okrepitev.

Popoldne se je udeležil tudi prvega in drugega plenarnega zasedanja Skupine Arraiolos na temo "Prednosti in interesi Evrope v globalnem kontekstu" in "Strpnost in boj proti diskriminaciji". Türk je imel na prvem plenumu tudi nagovor, pri čemer je menil, da se bo Evropska unija v naslednjih desetletjih morala soočiti s številnimi težkimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, gospodarske reforme, fiskalna konsolidacija ali potreba po večji skladnosti politik EU.

Kljub nekaterim pesimističnim napovedim o "zatonu Evrope" pa je predsednik spomnil, da je EU še vedno največji enotni gospodarski sistem na svetu, ki je obenem največji izvoznik, ter skupnost, ki temelji na vrednotah človekovih pravic in skupni evropski identiteti.

Med pomembnimi orodji, s pomočjo katerih bi EU izboljšala svojo sposobnost oblikovanja politik in okrepila prisotnost v globalnem okolju, je predsednik navedel skupno zunanjo in varnostno politiko, ki trenutno še ni dovolj izpopolnjena in nima izdelanih prioritet.

Ob oblikovanju politik na ravni celotne skupnosti oziroma v okviru Evropske komisije bi morali po mnenju predsednika močno okrepiti tudi medvladno sodelovanje znotraj EU, saj imajo nacionalne institucije največjo legitimnost za sprejemanje resnih odločitev.

Kot tretje pomembno orodje pa je predsednik izpostavil vzpostavitev učinkovitega sistema za preprečevanje finančnih kriz v prihodnje. Izrazil je tudi pričakovanje, da se bo v oblikovanje vizije prihodnjega razvoja Evropske unije aktivno vključil tudi Evropski parlament.

Srečanje Skupine Arraiolos, neformalne skupine devetih predsednikov držav članic Evropske unije, ki po ustavnih ureditvah njihovih držav nimajo izvršnih pooblastil, bo potekalo še v soboto, ko bo tema pogovorov evropsko južno sosedstvo. Tu bo predsednik republike Türk nastopil tudi kot uvodni govorec.

V Skupini Arraiolos sodelujejo predsedniki Avstrije, Finske, Italije, Latvije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Portugalske in Slovenije. Prvič se je skupina sestala leta 2004 v mestu Arraiolos na pobudo takratnega portugalskega predsednika Jorgeja Sampaia.