V Zboru za republiko so v pozivu, ki so ga danes predstavili na novinarski konferenci in ga bodo poslali tudi nastajajoči slovenski vladi, zapisali tudi, da se mora vlada pri izvedbi protikriznih ukrepov naslanjati na svojo odgovornost in legitimnost za zagotovitev boljšega jutri.
Obenem pa v Zboru za republiko od vseh akterjev slovenskega javnega prostora, ne le politikov, pričakujejo "oblikovanje zavesti o resnosti zgodovinskega časa, ki ga živimo in ki od nas terja odgovorno delovanje v skupno dobro". "Če tega ne premoremo in če ne bomo zmogli minimalne iskrenosti ter enotnosti in sodelovanja, nam ne grozi le ekonomski grški scenarij, temveč tudi zaton republike," je pojasnil Matej Avbelj iz Zbora za republiko.
Stališča pred nastopom nove vlade - o njenih ministrih bo DZ odločal v petek - so ob tem predstavili tudi drugi člani sveta Zbora za republiko. France Cukjati opozoril, da se kriza ves čas nezadržno zaostruje, primer Grčije pa utemeljuje dodatno zaskrbljenost. Zato pričakuje, da se tudi socialni partnerji, mediji in vsi, ki oblikujejo javno mnenje, zavedajo resnosti časa. "Če ne bomo zmogli minimalne enotnosti in iskrenega sodelovanja, ne bomo zaustavili padanja naše skupne Slovenije v grški scenarij," je dejal.
Da si ne želi, da bi Slovenija postala nova Grčija, je poudaril tudi Jože Rant. Kot pravi, zdaj ni več mesta za stare zamere, ampak za spravo, ki se bo usmerila v kritično sodelovanje.
Kot pravi Boštjan M. Turk, mora Slovenija razviti svoje potenciale, na primer na področju turizma. Naslednjo priložnost za Slovenijo na gospodarskem področju pa vidi tudi v privatizaciji podjetij srednjega ranga, ki bi se privatizirala tako, da bi dobila interno lastništvo zaposlenih.
Po mnenju Andreja Aplenca je eden izmed ključev za izhod iz krize v majhnih in srednjih podjetjih, ki so inovativna in fleksibilna, manjka pa pri nas njihova povezava z inštituti in finančna disciplina. Ključni dejavnik za izhod iz krize pa je, kot pravi, tudi absolutna finančna transparentnost v vseh podjetjih.
Glede verjetne vložitve ustavne presoje zakona o vladi in polemik v zvezi z oblikovanjem nekaterih ministrskih resorjev so se govorci strinjali, da gre za nepomembno temo. Cukjati je to označil kot nekorektno blokado delovanja vlade, Turk pa je poudaril, da potrebujemo operativno vlado. Kot pravi Avbelj, se mu kot ustavnemu pravniku vlaganje takšne zahteve za ustavno presojo zdi politično neodgovorno, prav tako pa dvomi, da bo takšna zahteva pred ustavnim sodiščem uspela.
