Precej jezno pa so se na odločitev vlade, da novinarjev ne bo povabila na zadnjo sejo vlade in jim omogočila postavljanje vprašanj, reagirali nekateri novinarji, ki so se oglasili tudi na twitterju. Novinarska konferenca po seji vlade ni bila napovedana, z Urada vlade za komuniciranje (Ukom) so nam sporočili le, da bodo poslali sporočilo za javnost.

Oder za jutrišnje fotografiranje nove vlade (foto: Bojan Velikonja)

Kot so sporočili iz Pahorjevega kabineta, je Pahor ob zdravici pri delovnem kosilu vlade na svoji zadnji seji dejal, da je bila ureditev 18 let trajajočega spora s Hrvaško glede meje strateškega pomena.

Pahorjevih 664 stresnih dni

"Reševanje tega vprašanja je zahtevalo vizijo in diplomatsko spretnost ter kar 664 stresnih dni. S tem se je Slovenija, Hrvaška, celotna regija in Evropska unija rešila nevarnosti, da bi nadaljnji zapleti teh vprašanj začeli varnostno ogrožati odnose med državama in v regiji," je prepričan Pahor.

Arbitražni sporazum s Hrvaško je eden glavnih dosežkov odhajajoče vlade in njenega predsednika vlade. Pahorjevi nasprotniki menijo, da Slovenija z arbitražnim sporazumom tvega preveč, vseeno pa za zdaj ne dajejo znakov, da ga ne bodo spoštovali.

Vlada: Realni investiciji za košarkarsko EP sta le Bonifika in Podmežakla

Z arbitražnim sporazumom sta se državi dogovorili, da bo mejo med državama na kopnem in na morju ter stik Slovenije z odprtim morjem določilo arbitražno sodišče. Postopki so začeli teči 9. decembra lani, razsodbo pa je mogoče pričakovati v kakih dveh letih.

Poleg mirne ureditve spora s Hrvaško kot glavne dosežke vlade v Pahorjevem kabinetu izpostavljajo še, da je na gospodarsko in finančno krizo odgovorila s protikriznimi ukrepi in strukturnimi prilagoditvami, da je ohranila in obranila vzdržnost javnih financ, z garantnimi shemami omejila najhujše učinke finančne krize, ohranila zmerno gospodarsko rast in nizko inflacijo in omejila plače v javnem sektorju.

Obnova hematologije

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je še sklenila, da se iz tekoče proračunske rezerve zagotovi 166.000 evrov za obnovo hematološkega oddelka na UKC Ljubljana. Toliko namreč manjka za projekt, vreden 11,3 milijona evrov, saj lahko ministrstvo za zdravje iz naslova investicij v javne zdravstvene zavode krije obnovo v višini 11,134 milijona evrov.

Projekt obnove oddelka za hematologijo na UKC Ljubljana je bil uvrščen v načrt razvojnih programov ministrstva za zdravje septembra 2009 ob pripravi proračuna za leti 2010 in 2011. Zaradi krčenja sredstev pri rebalansu 2010 za ta projekt ni bilo več mogoče zagotoviti proračunskih sredstev in ga kot nujnega zato ni bilo mogoče izvesti. Zdaj ga ministrstvo ponovno uvršča v načrt razvojnih programov, so zapisali v sporočilu po seji vlade.

V NRP uvrstili 24 projektov

Iz Ukoma so kasneje tudi sporočili, da je vlada na današnji seji sprejela sklepe, s katerimi je v načrt razvojnih programov (NRP) v letih 2012-2015 uvrstila 24 projektov osnovnih šol in vrtcev v skupni investicijski vrednosti 77,9 milijona evrov in skupnim sofinanciranjem iz državnega proračuna v višini 23,3 milijona evrov.

V vladi menijo, da pomeni potrditev vključitve predlaganih projektov v NRP državnega proračuna v sedanji težki gospodarski situaciji poleg podpore mladim družinam in zagotavljanja varnosti, tudi relativno velik gospodarski zagon.