Erjavca je danes podprlo 11 poslancev, 3 pa so bili proti. Napovedal je, da radikalnih sprememb zunanje politike ne bo, pri čemer se je zavzel tudi za ohranitev gospodarske diplomacije na zunanjem ministrstvu.

''Argumenti so na moji strani''

Glede tega se namerava Erjavec zavzeti za spremembo koalicijske pogodbe in verjame, da bo kot človek s slovesom dobrega pogajalca uspel. Argumenti so na njegovi strani, je prepričan, poleg tega pa se mu zdi neprimerno, da bi spreminjali stvar, ki je začela dobro delovati.

Koalicijska pogodba predvideva tudi racionalizacijo slovenske diplomacije, a kot je dejal Erjavec, konkretnejših načrtov še ni. Glede morebitnega krčenja diplomatske mreže bodo naredili podrobno analizo, stremijo pa predvsem k bolj učinkovitejši in uspešnejši diplomaciji.

Odnosi s Hrvaško so ključni

Obljubil je tudi, da bo preprečeval vsak vdor vsakodnevne politike v delo zunanjega ministra. V tej luči namerava tudi za svoje najožje sodelavce postaviti "profesionalce".

Sicer se je zavzel za večje uresničevanje nacionalnih interesov preko mednarodnih organizacij, predvsem Evropske unije, Nata in Združenih narodov, zavzel se je za dobrososedske odnose z vsemi slovenskimi sosedami, za vključevanje Zahodnega Balkana v EU, ena njegovih prvih nalog na položaju zunanjega ministra pa bo seznanitev s procesom priprav na arbitražo o meji s Hrvaško.

Odnosi s Hrvaško se mu sicer zdijo ključnega pomena in namerava takoj zaprositi za srečanje s hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić. Ni pa želel napovedovati, kdaj bi lahko Slovenija odločila o hrvaški pristopni pogodbi z EU. Časovnica je izrazito politično vprašanje, je dejal Erjavec.

Razprava se je vrtela tudi glede nadaljevanja sodelovanja Slovenije v Afganistanu, pri čemer je Erjavca med predstavitvijo celo prekinil eden od predstavnikov medijev, a se kandidat za ministra ni pustil zmesti. Poudaril je, da slovenski vojaki na mednarodnih misijah niso zato, da streljajo vse povprek, ampak da opravljajo operacijo v podporo miru in da s tem zagotavljajo tudi varnost Slovenije. Kdaj naj bi zapustili Afganistan, pa se (še) ni želel izreči.

Prioritetne naloge

Kandidat za ministra za finance Janez Šušteršič bo v primeru potrditve za ministra med prednostne naloge uvrstil znižanje javne porabe, poenostavitev davčnega sistema ter povrnitev kredibilnosti Slovenije kot partnerja za tuje investitorje.

Javno porabo bo treba letos znižati za približno 800 milijonov evrov, kar predstavlja osem odstotkov zdajšnjih proračunskih izdatkov, je ocenil Šušteršič. V ta namen se bo treba vprašati, katerim izdatkom se lahko vsaj začasno odpovemo, podobno kot so ravnali v številnih podjetjih in gospodinjstvih, ko so se soočili z upadom prihodkov.

Ob tem je Šušteršič menil, da bo treba v veliko večji meri upoštevati učinke, ki jih imajo javni izdatki, takrat ko se o njih odločamo. Pogosto ne vemo, kakšne koristi imajo državljani in gospodarstvo od teh izdatkov, je dejal in kot primer navedel subvencije.

O generiranju povpraševanja namesto varčevanja Šuštaršič meni, da "se gospodarska rast ne generira samo s povpraševanjem, še posebej pa ne v tako majhni državi, kot je Slovenija. Ni dovolj varčevati, treba je hkrati spodbujati investicije v prave stvari," je odgovoril Šušteršič.

Foto: Luka Cjuha

Šušteršič je zagotovil, da bo vlada spoštovala zavezo večine parlamentarnih strank ob sprejemu interventnega zakona, da se v času njegove veljavnosti ne bo posegalo v plače javnih uslužbencev in socialnih transferjev. A ob tem je predlagal, naj se veljavnost zakona podaljša s šestih na dvanajst mesecev.

Pavšalna obdavčitev in počitnice

Na davčnem področju je izpostavil potrebo po poenostavitvah, enostavnejšem sistemu in strožjem nadzoru. Napovedal je tudi vrsto davčnih razbremenitev za podjetja, med drugim pavšalno obdavčitev in davčne počitnice za nova podjetja. "Če bomo skupaj z zniževanjem izdatkov uvedli te davčne poenostavitve in uvedli sistem socialnih zavarovanj, potem bodo učinki na gospodarstvo in s tem na zaposlovanje pozitivni," je napovedal.

Država se bo morala do tujih investitorjev obnašati bistveno drugače, je zahteval, kot primer neprimernega ravnanja pa izpostavil prodajo Mercatorja. "Bilo je jasno, da so se vedno znova postavljali novi pogoji," je pojasnil in se vprašal, kaj so s ščitenjem trgovca postavili na kocko.

"Na kocko so postavili Pivovarno Laško, banko in državni proračun, ki bo morda moral dokapitalizirati NLB, ker ji nismo dopustili, da bi razpolagala s svojim premoženjem," je odgovoril. Začeti se bomo morali drugače obnašati do lastniških deležev države: ne takoj prodajati, a postaviti zelo jasna pravila in zaveze, je ponovil.

"Treba bo opredeliti način upravljanja teh bank in dati upravam zagotovila, da delajo tisto, kar je za banke najboljše," je odgovoril Šušteršič. Člane uprav se bo izbiralo na mednarodnem razpisu, in sicer brez zahteve po znanju slovenskega jezika - sicer nima smisla, da je razpis mednaroden, je dejal.

"Finančne potrebe niso take, da bi morali takoj vse prodati. Bomo pa morali, da povrnemo zaupanje investitorjev," je še pojasnil Šušteršič. V skladu s koalicijsko pogodbo mora v lasti ostati 25 odstotkov bank in zavarovalnic, glede infrastrukture pa je dejal, da se je prodajalo ne bo, pač pa naj bi investitorje na to področje privabili v okviru javnozasebnega partnerstva.

"Privabiti moramo investitorje, da bodo prinesli denar v podjetja in zagotovili denar za prestrukturiranje," je ugotovil in opozoril, da brez tega ne bo delovnih mest in gospodarske rasti. Ob tem se mu zdi ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS in prenos upravljanja z državnim premoženjem nazaj na ministrstva korak nazaj; sam bi predlagal preoblikovanje agencije.

Namesto zdaj običajnega enega bo imel Šušteršič dva državna sekretarja. Prvi bo pristojen za fiskalni del delovnih nalog ministrstva, torej za proračun, davke in zakladništvo, drugi pa za finančni del: bančni sistem, kapitalske naložbe, je odgovoril Alenki Bratušek (PS).

Foto: Luka Cjuha

Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je menilo vseh 15 navzočih članov odbora za finance in monetarno politiko, proti ni bil nihče.

Štiriurno zaslišanje Pličaniča

Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo je po slabih štirih urah zaslišanja kandidata za ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča ocenil, da je bila kandidatova predstavitev ustrezna. Za takšno ugotovitev je glasovalo 16 članov odbora, proti pa nihče.

Pličanič si je kot glavno nalogo svojega ministrovanja zadal povečanje ugleda pravosodja in javnega sektorja. Nizek ugled obeh je namreč po njegovi oceni eden izmed glavnih razlogov, da ljudje ne zaupajo v pravno državo. Zavzel se bo tudi za prenos tožilstva nazaj pod pravosodno ministrstvo.

Glede sodnikov in uradnikov ocenjuje, da imamo v Sloveniji veliko odličnih sodnikov, pa tudi veliko tistih, ki ne delajo dobro: "Zato si bom zavzemal za učinkovite instrumente, s katerimi bomo lahko nagradili uspešne sodnike in uradnike ter sankcionirali tiste, ki to niso."

Tožilstvo bi vrnil pod pravosodje

Glede tožilstva Pličanič ocenjuje, da so se z lani sprejetim zakonom o tožilstvu pristojnosti ministra, s katerimi vpliva na delo tožilstva, zmanjšale, zato ne vidi možnosti, da bi kateri koli minister v konkretnih zadevah vplival na delo tožilcev. Kljub temu bo, kot je dejal, "iz vrste strokovnih razlogov" predlagal, da se koalicijska pogodba spremeni in se tožilstvo iz ministrstva za notranje zadeve prenese nazaj pod ministrstvo za pravosodje.

Foto: Bojan Velikonja

Pri notariatu si bo prizadeval, da notarji prevzamejo določene zadeve sodišč, denimo zapuščinske razprave, a se bo na drugi strani zavzel za "prenovo notarske tarife" in prenos nekaterih notarskih nalog na upravne enote, denimo overitev podpisov. Na področju javne uprave je kot cilj izpostavil večjo racionalnost in odpravo administrativnih ovir.

Preobremenjenost zdravnikov

Kandidat za ministra za zdravje Tomaž Gantar je kot enega izmed problemov slovenskega zdravstva izpostavil pomanjkanje in posledično preobremenjenost zdravnikov. Po njegovem mnenju je treba več zdravnikov usmerjati na primarno raven zdravstvenega varstva, pri čemer je treba vzpostaviti mrežo. Eno izmed rešitev problema vidi tudi v razširitvi vpisa na medicinskih fakultetah.

Sicer pa meni, da ne moremo pričakovati, da bi reševali ta problem z "uvozom" tujih zdravnikov. Pomanjkanje zdravnikov na periferiji namerava rešiti s koncesionarji ter z ustreznimi finančnimi vzpodbudami. Gantar tudi meni, da bi bilo treba nadaljevati z nekaterimi projekti, ki jih je že začel sedanji minister Dorjan Marušič.

Foto: Bojan Velikonja

Kandidat za ministra tudi poudarja nujnost vzpostavitve sistema, da bo denar sledil bolniku. Ko se bo to uresničilo, bo, kot pravi kandidat za ministra, tudi večji interes za sodelovanje med zdravniki. Več poslancev je kot pozitivno označilo, da kandidat prihaja iz stroke, in pohvalilo njegov program. Odbor je njegovo današnjo predstavitev ocenil za ustrezno s 14 glasovi za in brez glasu proti.

Oče treh otrok

Pred pristojnim parlamentarnim odborom je bil najprej zaslišan kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak (SDS), ki je zbrane pozdravil s prešernim nasmehom in dejstvom, da je oče treh otrok. Izpostavil je, da bo kot minister upošteval socialni dialog in sodelovanje med generacijami.

Vizjak je poudaril, da bo njegovo ministrstvo moralo tesno sodelovati z ministrstvom za gospodarstvo in finance. Po njegovem se z novimi delovnimi mesti reši največ problemov. Čas brezposlenosti bo poskušal skrajšati na dva meseca. Zaposlitev pa naj bi povečal tudi prek "green jobs" (zelenih služb, op. a.) - kot je na primer ekološka pridelava hrane.

Prenova zavoda za zaposlovanje

Prenovil bi zavod za zaposlovanje, da bi se ta ukvarjal pretežno s povezovanjem ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Merili bodo tudi rezultate posredovanja dela. Vizjak je namreč prepričan, da so zavodi premalo učinkoviti. Udejstvovati bi se moral bolj ciljno, je še dodal.

Foto: Matej Povše

Ključni ukrepi bodo spremembe delovnopravne zakonodaje, predvsem glede prožnosti na področju zaposlitev, tudi spodbujanje zaspolovanja za nedoločen čas ter lažje vstopanje in izstopanje iz delovnih razmerji. "Pokojninsko blagajno bo treba očistiti vseh izdatkov, ki tja ne spadajo. Zmanjšati bo treba pogoje za predčasno upokojevanje ter zaposlene spodbujati k čim daljši zaposlenosti," je pojasnil Vizjak. Postopno bo treba zviševati tudi starostno mejo za upokojitev.

"Ključni cilj je, da so socialni transferji izjema. Pravilo je, da se najde delo in dostojno plačilo za delo," je poudaril še Vizjak. Področje družine bo tlakoval referendum o družinskem zakoniku. Ta pa, tako Vizjak, vsebuje vrsto dobrih ukrepov in rešitev, zato, je poudaril, da bo po sprejemu ali zavrnitvi zakonika na referendumu, določene ukrepe treba čim prej sprejeti.

Devet glasov za, dva proti

Člani matičnega odbora DZ so po končanem zaslišanju Vizjaka z devetimi glasovi za in dvema proti sprejeli mnenje, da je njegova predstavitev ustrezna. Med zaslišanjem so poslanci izpostavili problematiko zaposlovanja mladih, prikrite brezposelnosti in tudi pokojninske reforme.

Foto: Bojan Velikonja

Glede pokojninske reforme je Vizjak (na fotografiji zgoraj) ponovil, da je sprememba pokojninske zakonodaje potrebna, po njegovem pa je v kratkem treba tudi pristopiti k evalvaciji doseženega, predvsem pa najti dodatne rešitve pri dogovarjanju s socialnimi partnerji.

Vizjak se je med zaslišanjem dotaknil tudi interventnega zakona, o katerem meni, da bi njegovo veljavnost morali podaljšati do konca letošnjega leta. Zakon sicer velja do julija. Kot je po končanem zaslišanju Vizjak izpostavil še v izjavi medijem, upa, da bo poslance delilo čim manj stvari, reševanje brezposelnosti pa je po njegovem zahtevna naloga cele vlade in ne le enega resorja.

Aleš Hojs (Foto: Bojan Velikonja)

Kandidata za obrambnega ministra Aleša Hojsa je matični odbor DZ potrdil z osmimi glasovi za in nobenim proti, nekaj poslancev je bilo vzdržanih. Hojs je na zaslišanju pred parlamentarnim odborom za obrambo med drugim pojasnil, da se zavzema za pogodbeno znižanje števila patrij, ki naj bi jih Slovenija dobavila.

Hojs o vprašanju patrij ni želel konkretneje govoriti, saj da pogodbe za nabavo osemkolesnikov ne pozna. Seznanitev s pogodbo bo torej ena njegovih prvih nalog na ministrstvu, je razložil, vendar dodal, da se sam zavzema za redefinicijo pogodbe s Patrio. Redefinicija naj bi šla v smeri, da se število osemkolesnikov zmanjša in zagotovi minimum, ki je potreben za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.

Se bo Janša vozil s falconom?

Poslance je zanimalo tudi, ali namerava vlada Janeza Janše uporabljati letalo falcon. Ali ga bo vlada uporabljala, Hojs ni mogel odgovorit, saj da je to vprašanje za Janšo. Je pa pojasnil, da je falconova tržna vrednost sedem milijonov ameriških dolarjev, takih letal pa je na trgu precej.

Notranjost falcona

Kot je dodal, je vlada v preteklem obdobju za svoje potrebe letala najemala. Sedaj pa treba vzeti in pregledati že narejene analize stroškov, je menil, in sicer, kaj bi pomenila uporaba falcona ter vzpostavitev posadke za letenje oziroma koliko stroškov ima vlada z najemi letal. Na uporabo falcona bo treba gledati z izključno ekonomskega vidika, je pojasnil in dodal: "To je tako, kot da bi kupil jaguarja, usposobil dva voznika, potem pa se, da me sosedje ne vidijo z jaguarjem, vozil s taksijem".

Poslanko Pozitivne Slovenije Sašo Kos je zanimalo stališče Hojsa glede prisotnosti slovenskih vojakov na misiji v Afganistanu. Hojs ji je odgovoril, da se zavzema za umik iz Afganistana v sklopu celovitega umika s tega območja.

Foto: Bojan Velikonja

Če bo Hojs postal obrambni minister, namerava predlagati spremembe zakonodaje, ki bi vsaj na simbolični ravni izvzele vojake iz sistema javnih uslužbencev. Kot dodaja, ne gre za rušenje enotnega plačnega sistema, temveč za ureditev, ki bo primerljiva z ostalimi članicami Nata. V okviru tega napoveduje tudi razmislek o smiselnosti sedanje starostne omejitve vojakov na 45 let. Pojasnil je, da bo med njegovi prvimi nalogami tudi sestanek s sindikati, da ugotovijo, kje so težave, in sporazumno poskušajo rešiti tisto, kar se rešiti da.

Kdaj bo ekipa potrjena?

Janša je listo 12 kandidatov za ministre nove vlade javnosti predstavil minuli petek, v parlamentarno proceduro pa jo je vložil minulo soboto, ko je začela tudi veljati novela zakona o vladi. Na jutrišnji izredni seji je pričakovati potrditev celotne ministrske ekipe in kmalu zatem, morda še ta teden, tudi konstitutivno sejo vlade.