A mnenje občine za končno odločitev deželne vlade Furlanije - Julijske krajine ni zavezujoče in ta je po Jurijevih besedah bolj pripravljena soglašati z izgradnjo terminalov.

Čeprav je komisija za presojo vplivov na okolje na italijanskem okoljskem ministrstvu lani poleti pozitivno ocenila izgradnjo morskega terminala in ob tem upoštevala tudi pripombe slovenske strani, postopki za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja po Jurijevih besedah še niso tako daleč kot pri kopenskem terminalu v Žavljah. Tu je ista komisija že drugič (na zahtevo dežele Furlanije - Julijske Krajine) z okoljskega vidika pozitivno ocenila projekt. Italijansko okoljsko ministrstvo mora tako za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za terminal v Žavljah dobiti le še soglasje dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bo o tem odločala po prejemu nezavezujočega mnenja tržaškega občinskega sveta. Če bo odločitev dežele pozitivna, bo investitorju odprta pot za pridobitev gradbenega dovoljenja, zaplete se lahko le v primeru, da se Slovenija na podlagi čezmejnih vplivov na okolje pritoži.

To lahko naša država stori na italijanskem upravnem sodišču, ima pa tudi možnost tožbe na evropskem sodišču. Okoljski minister v odhodu Roko Žarnić je že lani poleti zatrdil, da bo država izkoristila vse pravne možnosti za preprečitev gradnje, vendar po tej poti ne more storiti ničesar, dokler ni izdano vsaj okoljevarstveno dovoljenje in dokler ne prejme vse dokumentacije z italijanske strani.

Lahko pa med čakanjem na dovoljenje poskusi priti do dogovora z italijansko stranjo. Pred kratkim se je italijanski okoljski minister Corrado Clini po srečanju z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom in njegovem pozivu k oživitvi dialoga o terminalih zavzel za skupno energetsko vizijo na Jadranu, a kaj konkretno si pod tem izrazom predstavlja, ni pojasnil.

"Če to pomeni iskanje alternativ, ne pa skupnega soglasja k plinskim terminalom, potem to pozdravljamo," pravi Juri. Kot je opozoril, je državni zbor že leta 2009 sprejel resolucijo o strategiji za Jadran, v kateri je pozval "vse jadranske države k sodelovanju in oblikovanju skupne energetske strategije, vendar zlasti v smislu razvoja obnovljivih virov energije in iskanja nespornih lokacij za plinske terminale". Plinski terminali bi namreč po Jurijevih besedah morali nastajati tam, kjer ni nobene varnostne ali ekološke dileme, večkrat so se pri tem na primer omenjale zapuščene ploščadi sredi Jadrana južno od Istre, ki so jih nekoč že uporabljali za prevoz nafte.

Slovenija podpira odločitev italijanskega okoljskega ministra, da je treba pogovore o plinskih terminalih nadaljevati, so zapisali tudi na ministrstvu za okolje in prostor. Kot so pojasnili, si država že ves čas prizadeva za konstruktiven dialog na tem področju, in sicer tako, da se bosta pri umeščanju terminalov, pa tudi drugih energetskih objektov, upoštevala strateški pristop in celovita presoja okoljskih vplivov teh objektov na občutljiv ekosistem severnega Jadrana. Pri dialogu pa bi morale sodelovati vse tri države tega območja - Slovenija, Italija in Hrvaška.

A kot je opozoril Juri, so Italijani doslej ravnali enostransko, Vojko Bernard iz okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) pa je poudaril, da je bila skupna energetska politika določena že pred nekaj leti in prav v tem času so italijanski poslanci odobrili oba terminala na severnem Jadranu.

Kljub temu je tudi evropski komisar Potočnik pozdravil Clinijevo stališče, saj se prav on že ves čas zavzema za to, da bi državi vprašanje plinskih terminalov rešili v dvostranskih pogovorih. A prav to, da se sam kot komisar ne želi vmešavati v problematiko in da je njihovo pritožbo glede ponarejanja dokumentov za postavitev plinskega terminala v Žavljah pospravil v predal, mu očita AAG, ki je peticijo s problematiko naslovila tudi na odbor za peticije v evropskem parlamentu. Kot so povedali v AAG, je ta v nasprotju z evropsko komisijo peticijo ocenil za smiselno in začel skupno preiskavo kršitev direktive EU o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, ki se lahko zgodijo zaradi nevarnih snovi (Seveso) in nepravilnosti v procesu za pridobitev gradbenega dovoljenja v Tržaškem zalivu.

"Razumem, da poskuša biti kot komisar čim bolj nevtralen in diplomatski in poskuša vzpostaviti dialog med državami, ampak ne bi bilo slabo, če bi se oglasil bolj odločno in se nekoliko bolj jasno opredelil, zlasti v odnosu do pobud civilne družbe, kot je AAG," Potočnikovo ravnanje komentira Juri. Dodaja, da je Potočnik vendarle komisar za okolje in ne za energetiko, zato od njega pričakuje, da se bo bolj odločno postavil v bran in zaščito interesov ljudi, ki živijo na območju predvidenih terminalov.

Po mnenju evropskega poslanca Iva Vajgla, ki se je pri problematiki terminalov zelo angažiral v odboru evropskega parlamenta za peticije, pa bi tudi slovenska država morala delati nekoliko bolj učinkovito in kvalificirano. "Mislim, da smo na vseh teh sestankih vedno podrejeni Italijanom. Oni so bolje pripravljeni, bolj samozavestni in, če je treba, tudi bolj nesramni," meni. Tako Vajgl kot Bernard sta tudi ocenila, da se hrvaška stran v problematiko plinskih terminalov ne vpleta zaradi pridruževanja EU, saj se ne želi zameriti Italiji.

Poleg tega je Bernard poudaril, da hrvaška javnost večinoma o gradnji terminalov sploh ni obveščena, AAG pa je zato zdaj začel o obeh projektih obveščati ljudi na območju Umaga, Rovinja in okolice.