Stranke podpisnice koalicijske pogodbe SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi so se namreč v dokumentu zavezale, da bodo vzpostavile bazo podatkov za podporo upravljanju s človeškimi viri. Pojasnjujejo, da gre za bazo podatkov o vseh sodelavcih v javni upravi z njihovimi kompetencami. Prav tako bodo vzpostavili enote za pomoč resorjem pri upravljanju delovne uspešnosti, "vključno z odpuščanjem delovnega razmerja zaposlenim, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov".
Informacijska pooblaščenka je za STA pojasnila, da bi morala biti vzpostavitev tovrstne nove zbirke osebnih podatkov v prvi vrsti opredeljena z zakonom, ki bi moral določati nabor podatkov, ki se zbirajo, upravljavca takšne nove zbirke, ter uporabnike in namen njihove uporabe. Pri tem tako ustava kot tudi zakon o varstvu osebnih podatkov zakonodajalca omejujeta z načelom sorazmernosti. To pomeni, da mora biti nabor podatkov za vsako novo zbirko ustrezen in po obsegu primeren glede na namene, za katere se bodo podatki zbirali in nadalje obdelovali, še pojasnjuje Pirc Musarjeva.
Dodaja, da je racionalizacija upravljanja s človeškimi viri nedvomno eden izmed ciljev, ki jih izvršna veja oblasti mora zasledovati, ni pa edini. Kot pravi, se zastavlja vprašanje, ali in za kakšne namene resnično potrebujemo poleg že obstoječih zbirk osebnih podatkov, ki se vodijo za namene javnega računovodstva in kadrovskih zadev (npr. MFERAC), še enotno "mega" bazo vseh zaposlenih javnih uslužbencev. "Vsi podatki, ki jih za namene vodenja, obračuna plač in drugih z zakoni določenih namenov zaposlovanja trenutno potrebujejo različni organi in organizacije javne uprave, so, kolikor nam je znano, že zajeti v obstoječih zbirkah," pojasnjuje informacijska pooblaščenka.
Hkrati pa se jim v uradu informacijskega pooblaščenca zastavlja vprašanje, ali glede na zapisano v koalicijski pogodbi dejansko lahko govorimo o namenu enotnega upravljanja s človeškimi viri vseh zaposlenih javnih uslužbencev ali celo vseh sodelavcev, kamor bi lahko bili zajeti morda tudi sodelavci po avtorskih pogodbah ipd. "Ta po našem mnenju dejansko ne obstaja, saj so npr. neodvisni državni organi samostojni pri svojem delu, kamor sodi tudi zaposlovanje. Hkrati v RS v skladu z ustavo obstaja ločitev izvršne, zakonodajne in sodne veje oblasti, tako npr. tudi za sodišča, zato ne more in ne sme o zaposlovanju odločati vlada. V tem smislu zato ne vidimo legitimnega cilja, zaradi katerega bi bila smiselna vzpostavitev nove 'mega' zbirke. Morebitna vzpostavitev opisane 'mega' zbirke bo tako morala biti ne glede na to, da so določeni podatki o javnih uslužbencih sicer javni, domišljena in ustrezno zakonsko urejena," je za STA zapisala Nataša Pirc Musar.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa opozarja, da o zapisanem v koalicijski pogodbi "zagotovo obstaja razmislek o tem, ali je to ustavno". Če bi šlo za oblikovanje nove baze podatkov, ki se zbira s ciljem, da bi lahko služila kot podlaga za odpuščanje, pa se zdi Štruklju oblikovanje take baze podatkov vseh javnih uslužbencev na enem mestu s temi cilji problematično.
