Na spletnem družbenem omrežju facebook je na strani, ki poziva k udeležbi na shodu, doslej udeležbo potrdilo že preko 8800 oseb, možnost udeležbe pa še dodatnih 3200.

Pobudnik dogodka Grega Plemenko ocenjuje, da se bo nato shoda v Ljubljani dejansko morda udeležilo okrog 3000 ljudi, v Mariboru pa okrog 300, a hkrati upa, da se glede tega moti in da jih bo v resnici še več.

"Shoda sta nujno potrebna, da se pokaže volja ljudi, da ne podpirajo sporazuma Acta. Tako bomo tudi izvršili določen pritisk na predstavnike Slovenije, ki bodo odločali v našem imenu," je za STA pojasnil Plemenko.

Krožila bo knjiga pritožb

Po njegovih besedah bo šlo za spontan shod, podobno kot je bilo 15. oktobra na protestu proti finančnemu kapitalizmu. Na shodu naj bi imeli tudi nekaj nagovorov oziroma se bo tudi udeležence povabilo k temu, da prek mikrofona povejo, zakaj so na protestu ter kaj jih moti pri Acti. Poleg tega bodo med udeleženci krožili zvezki oziroma nekakšna knjiga pritožb, v katero se bo vpisovalo mnenja proti Acti. Te bodo nato objavili na spletu ter poslali pristojnim institucijam.

Že na dan shoda se sicer po nekaterih informacijah obeta tudi napad mednarodne hekerske aktivistične skupine Anonimni na spletne strani slovenske vlade. Omenjena skupina se namerava tudi na takšen način pridružiti protestu proti slovenskemu pristopu k Acti. Pripadnik slovenskega dela gibanja Anonimni, ki je želel ostati neimenovan, je sicer za STA danes pojasnil, da še ni točno določeno, kdaj naj bi izvedli napad na slovenske strani, ker gre za del že potekajoče globalne akcije napadov.

Na ministrstvu za javno upravo, kjer skrbijo za upravljanje strežniške infrastrukture organov državne uprave, so sicer z grožnjo skupine Anonimni seznanjeni in ga jemljejo z vso resnostjo. Izvedli bodo vse aktivnosti, potrebne za zagotovitev nemotenega delovanja informacijskih sistemov države. Omenjeni vir iz Anonimnih odgovarja, da je vlada s to izjavo požela nemalo smeha v globalni skupnosti ter nakopala težave še drugim državnim institucijam, ki naj bi sedaj tudi postale tarča napada. Anonimni opozarjajo, naj ne podcenjujejo moči njihove skupnosti.

Acta odhaja v obravnavo

Iz Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji so sicer danes sporočili, da bodo besedilo sporazuma Acta v naslednjih mesecih najprej obravnavali pristojni odbori Evropskega parlamenta. To so odbor za mednarodno trgovino (Inta), odbor za razvoj (Deve), odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), odbor za pravne zadeve (Juri) in odbor za industrijo, raziskave in energetiko (Itre).

Odločanje na plenarni ravni je predvideno junija letos. Pred tem bo Evropski parlament organiziral še javna posvetovanja s strokovnjaki, civilno družbo in ostalo zainteresirano javnostjo. Dodali so še, da so se s pisnimi izjavami v zvezi z Acto že odzvali vsi slovenski poslanci v EP. Nazadnje je bila objavljena skupna izjava slovenskih poslancev skupine ELS v EP.

V slednji so poslanci Milan Zver, Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič in Lojze Peterle med drugim zapisali, da zagovarjajo demokratičnost in transparentnost. Menijo, da je kakršnokoli opredeljevanje v tem trenutku preuranjeno. Množici kritikov slovenskega podpisa sporazuma sta se sicer danes javno pridružila še gibanje in stranka TRS, v katerih obenem pozivajo k udeležbi na sobotnem protestnem shodu.