Sporazum po navedbah vlade oziroma resornega ministrstva za gospodarstvo tudi ne uvaja t.i. sistema treh opominov in ne vsebuje obveznosti ponudnikov internetnih storitev po nadzorovanju ali filtriranju vsebine komunikacij uporabnikov.

"Takšnih določb v sporazumu ni. Zavedamo se, da obstajajo drugačna povsem nasprotna mnenja. Pričakujemo, da bo javna razprava v naslednjih mesecih o tem sporazumu dala odgovore na vsa vprašanja, ki jih zahteva slovenska javnost," so zapisali v sporočilu, dostopnem na povezavi http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/acta0202-2012.doc.

Dodajajo še, da s podpisom Acte za Slovenijo ta mednarodna pogodba ni bila uveljavljena, ampak je v skladu z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb zanjo nastala obveznost, da ne ravna v nasprotju s predmetom in namenom te pogodbe.

Sicer pa je za uveljavitev sporazuma v Sloveniji potrebna ratifikacija, pravijo v vladi in nadaljujejo, da pa Slovenija nedvomno pozorno spremljala razprave o tem sporazumu v Evropskem parlamentu in ostalih državah članicah.

Pojasnjujejo tudi, da je vlada predlog sklepa o podpisu sporazuma na osnovi gradiva ministrstva za gospodarstvo obravnavala in sprejela na svoji seji 22. septembra 2011. Odbor DZ za zadeve Evropske unije je predlog sklepa podprl 7. oktobra 2011, odbor za gospodarstvo pa 27. septembra 2011.

Vse več konkretnih pozivov k javni razpravi o Acti

Po prvem valu kritik zoper slovenski pristop k mednarodnemu sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta) se je začelo v javnosti povečevati število konkretnih pozivov k široki javni razpravi o tem spornem trgovinskem sporazumu.

Predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU Roman Jakič je tako v skladu z napovedjo že posredoval predlog za razširitev dnevnega reda petkove seje tega odbora, v skladu s katerim bi sprejeli sklep o izvedbi javne predstavitve mnenj o podpisu Acte.

V to smer gre tudi današnji poziv Slovenske demokratske mladine. Ta namreč predsednika DZ Gregorja Viranta poziva, da DZ oz. njegova delovna telesa opravijo javno predstavitev mnenj o posledicah in možnih učinkih Acte.

Obenem je predlog pobude za javno razpravo o Acti, ki ga je zasnoval in že pred dnevi predstavil nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös, zdaj dobil svojo končno obliko, ki je na voljo na spletni strani http://pobuda-acta.si.

Poleg Györkösa so po abecednem vrstnem redu podpisniki še Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino, Gorazd Božič iz Arnesa, spletni strateg Vuk Ćosić, Marko Jaklič iz sveta za znanost in tehnologijo, Goran Klemenčič in Matej Kovačič iz komisije za preprečevanje korupcije, Andraž Tori iz Zemante in Domen Savič iz ekipe portala E-demokracija.si.

Za široko razpravo o sporazumu Acta

Podpisniki med drugim zahtevajo, da se omogoči široka razprava o sporazumu Acta, ki bo temeljila na dejstvih in katere rezultati bodo prispevali k oblikovanju stališč glede glasovanja ob sprejemanju sporazuma v Evropskem parlamentu in morebitni ratifikaciji v DZ.

Znova se je na to temo oglasila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. V sporočilu za javnost, objavljenem na njihovih spletni strani, je znova poudarila nujnost široke javne razprave ob sprejemanju tako daljnosežnih odločitev, kot jih predvideva Acta.

Tudi zaradi opozoril strokovne javnosti so se nekateri predvideni in precej invazivni ukrepi iz prvotnega predloga že omilili, vsekakor pa do širše nujno potrebne javne razprave ni prišlo, kar ima za posledico tudi aktualen buren odziv strokovne in širše javnosti, je zapisala informacijska pooblaščenka.

"Pogrešamo predvsem to, da vlada do danes javnosti ni pojasnila, kaj ta sporazum pomeni za državljane, za uporabnike interneta, ali naša zakonodaja v celoti ustreza sporazumu Acta in če ne, kaj bo v zakonodaji treba spremeniti," je dodala.

V Slovenski demokratski mladini sicer še pozivajo vse evropske poslance iz Slovenije, da se, dokler slovenska civilna družba in strokovnjaki ne dosežejo enotnega stališča glede Acte, glasovanja v Evropskem parlamentu vzdržijo.

Večina evropskih poslancev iz Slovenije se je v zvezi z Acto v zadnjih dneh že oglasila, v sredo pa je to storil še Milan Zver. V sporočilu na svoji spletni strani http://www.milanzver.eu/ je zapisal, da bodo v Evropskem parlamentu o sporazumu glasovali predvidoma junija. V tem času bo doma in v tujini temeljito spremljal razpravo in nato na podlagi predstavljenih argumentov še enkrat presodil in pravočasno sporočil javnosti svojo odločitev.

Bolj razdelani razlogi proti

Z bolj razdelanimi razlogi, zakaj so proti Acti, so se poleg tega znova oglasili iz Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev pod vodstvom glasbenika Zorana Predina. V besedilu z naslovom Eksekucija v 10. slikah ali zakaj smo slovenski glasbeni avtorji proti Acti so jih povzeli v 10 točkah.

V njej med drugim navajajo, da se bo slovenski parlament podpre Acto, bo to pomenilo, da zastopa interese multinacionalk. Multinacionalke bodo nadzirale internet in tržile predvsem svoje vsebine. Glasbeni kapital, ki ima v svoji lasti vse ključne medije za ustvarjanje novih glasbenih uspešnic in zvezdnikov, bo umetno produciral tržno uspešne klone, novi, izvirni in inovativni avtorji pa ne bodo več potrebni, poudarjajo.