Upravno sodišče je zahtevo za oceno ustavnosti vložilo, ker je menilo, da je bila izpodbijana odločba v neskladju z načelom enakosti pred zakonom, ker je v predhodnem obdobju za leto 2008 izenačila davčno obremenitev prejemnikov subvencij, in sicer ne glede na njihove različne dejanske prejemke, so v danes objavljeni odločbi zapisali na ustavnem sodišču.
Pri tem je predlagatelj izpostavil, da samo vštevanje subvencij v dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti ni v neskladju z ustavo, sporen naj bi bil le način njihovega vštevanja v davčno osnovo, to je na podlagi povprečnega in ne dejanskega zneska izplačanih subvencij.
Po mnenju upravnega sodišča razlogi za neenako obravnavanje davčnih zavezancev niso bili razvidni ne iz zakona ne iz gradiv k sprejetju zakona.
Vlada je v odgovoru na zahtevo zapisala, da se strinja, da načelo pravičnega sistema obdavčitve dohodkov sloni na čim bolj realno določnem ekonomskem položaju davčnih zavezancev, kar naj bi omogočalo izvedbo načela enakopravne obravnave zavezancev. Vendar pa je menila, da omenjeni sistem določanja davčne osnove od subvencij na podlagi povprečnih zneskov ni kršil načel pravičnosti obdavčitve in enakopravnosti zavezancev.
Pri tem je opozarjala, da je treba dohodke zavezancev obravnavati kot celoto, saj tudi katastrski dohodek ni enak dejanskemu tržnemu dohodku ter se praviloma manjšim kmetijam upošteva višji katastrski dohodek od dejanskega. Zato je bilo po mnenju vlade mogoče, da se je v omenjenem primeru posamezni kmetiji na podlagi upoštevanja povprečnega zneska subvencij v davčno osnovo štel previsok znesek subvencij, vendar pa se ji je na drugi strani upošteval prenizek znesek katastrskega dohodka.
Ustavno sodišče pri tem ugotavlja, da so nekateri davčni zavezanci plačali večji znesek dohodnine na enoto prejete subvencije kot drugi, kar pomeni, da so bili davčni zavezanci ne glede na različen dejanski položaj obravnavani enako. Razlog, da tudi katastrski dohodki niso ustrezali dejansko doseženim prihodkom, po mnenju ustavnega sodišča ne more biti sprejet kot razumen razlog za enako obravnavanje prejemnikov subvencij.
Ker je omenjeni zakon že prenehal veljati, ustavno sodišče zakonodajalcu za nazaj ne more naložiti, naj odpravi ugotovljeno neskladje. Vendar pa bo upravno sodišče lahko nadaljevalo odločanje v upravnem sporu v zvezi z načinom obračunavanja subvencij, ki še ni pravnomočno končan. Pri tem bo v davčne osnove v še nepravnomočno končanih postopkih vštelo znesek dejansko prejetih subvencij, če je bil ta nižji od povprečnih.
